Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem postavljaškem stilu razglasil umik nedavno sprejetih finančnih sankcij proti turškim ministrstvom in nekaterim posameznikom, povezanim s pred dvema tednoma sproženo ofenzivo proti sirskim Kurdom na sirskem severozahodu, od koder je pred tem umaknil ameriške vojake.
Potem ko sta se ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan v torek sporazumela o podaljšanju premirja, ki ga je sprva z obiskom v Ankari izposloval ameriški zunanji minister Mike Pompeo, je Trump objavil, da so Kurdi varni in so lepo sodelovali z njimi, ter zagotovil, da so ujeti borci Islamske države zavarovani. Dodal je še, da mu je turška stran zagotovila, da bo prekinitev ognja stalna, ter se pohvalil, da je ubral prave korake v zvezi s Sirijo. Ameriški javnosti je še sporočil: »Naj se nekdo drug bori za ta s krvjo omadeževani pesek. Rešili smo nešteta življenja brez prelitja kapljice ameriške krvi in zdaj odhajamo«.
Ruska vojaška policija že na sirsko-turški meji
Erdogan je bil danes drugačnega mnenja in ni govoril o trajni prekinitvi ognja, temveč je poudaril turško pravico, da »zdrobi« kurdske borce povsod, kjer se ne bodo umaknili zunaj dogovorjene varnostne tamponske cone na sirski strani meje s Turčijo. V skladu z dogovorom v Sočiju se je čez Evfrat tja že premaknila manjša enota ruske vojaške policije, ki naj bi do naslednjega tedna dobila okrepitev v možeh in opremi. Njihov prihod predstavlja konkreten obrat v dosedanjem ravnotežju sil v regiji, hkrati pa kaže na vse močnejše povezovanje Ankare in Moskve, kljub dejstvu, da sta na nasprotnih bregovih, ko gre za preživetje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Celotno dogajanje pa predstavlja velik izziv za zvezo Nato in njene obrambne ministre na danes začetem dvodnevnem zasedanju v Bruslju. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg , ki je skupaj z večino evropskih članic že obsodil turško ofenzivo proti zavezniškim sirskim Kurdom v spopadu s skoraj po njihovi zaslugi poraženo Islamsko državo, je pred zasedanjem opozoril na pomembne razlike med zaveznicami ter dejal, da je prav zato pomembno sesti za skupno mizo in najti rešitve. Ameriški obrambni minister Mark Esper pa je ob prihodu v Bruselj dejal, da se Turčija pomika v napačno smer: »Opažamo njeno večje približevanje ruski orbiti kot zahodni orbiti in mislim, da je to obžalovanja vredno.«
Globlja razhajanja s Turčijo
Povod za vse večje nezaupanje med Washingtonom in Ankaro ter posledično znotraj celotnega Nata ni zgolj sedanje turško ravnanje v Siriji, temveč se poglablja od turškega nakupa ruskih raketnih obrambnih sistemov S-400, zdaj pa tudi zaradi kurdskega poveljnika sirskih demokratičnih sil Mazluma Kobani, ki je za ameriško administracijo legitimna politična figura v pogajanjih o sirski prihodnosti, za turško vlado pa vodja protizakonite kurdske delavske stranke PKK, ki jo Ankara uvršča med teroristične organizacije. Kakšen bo odgovor Natovih obrambnih ministrov na ta razhajanja, sinoči ni bilo znano, je pa nemška ministrica Annegreta Kramp-Karrenbauer predlagala vzpostavitev mednarodnega varovanega območja v Siriji s sodelovanjem nemške vojske v okviru Nata, a tudi vključitvijo Rusije. Za takšno rešitev naj bi bila zainteresirana tudi Turčija, je po srečanju s turškim kolegom Hulusijem Akarjem povedala Kramp-Karrenbauerjeva. Predlog je pozdravil tudi Esper, ki je dejal, da ZDA ne bodo prispevale svojih vojakov. Kramp-Karrenbauerjeva je prepričala tudi Stoltenberga, a je ta dodal, da so številna vprašanja še odprta, predvsem pa bi bila potrebna privolitev Združenih narodov. Mazlum Kobani pa je sporočil, da projekt namestitve mednarodnih sil na varovanem območju zahtevajo in sprejemajo.
