V teh dneh so v ospredju prizadevanja ruskega predsednika Vladimirja Putin za širitev gospodarskega sodelovanja z afriškimi državami. V Sočiju ob Črnem morju poteka namreč štiridnevni rusko-afriški vrh, ki se ga udeležuje več tisoč poslovnežev in politikov iz afriških držav in Rusije, med njimi 44 predsednikov vlad in držav.
Tudi na tak način poskuša Putin spodbuditi rusko gospodarsko rast, ki je od priključitve Krima in uvedbe sankcij leta 2014 skoraj usahnila. Ruska trgovina z Afriko je sicer lani dosegla vrednost 18 milijard evrov, podobno, kot jo dosegata Brazilija ali Turčija, a še vedno desetkrat manj, kot je ustvari Kitajska, in tudi veliko manj kot Francija, ki je v trgovini z Afriko dosegla vrednost 51,3 milijarde evrov. Vendar ima Putin nekaj adutov: svojo priljubljenost med Afričani, 1,5 milijona Afričanov, ki so diplomirali na ruskih univerzah, in ruske medije, ki v Afriki oddajajo v francoščini, angleščini in portugalščini.
Velika prednost Rusije pred zahodnimi državami je tudi, da spoštuje suverenost afriških držav. Sam Putin je na začetku vrha v Sočiju obljubil, da se bo Rusija, sicer največja izvoznica orožja v Afriko, vzdržala »političnega ali drugačnega« vpliva na afriške države. V nasprotju z zahodnimi državami ima razumevanje za »močne voditelje« (ki so običajno podkupljivi diktatorji). Predvsem pa se ne namerava vmešavati v notranje zadeve držav, ki se jim avtokratsko vlada s pomočjo ruskega orožja. Največji kupec ruskega orožja je Alžirija, medtem ko je v Srednjeafriški republiki nameščenih 200 ruskih vojaških svetovalcev in celo telesna straža predsednika Faustina Archanga Touadére je ruska.
Rusi bi v Afriki pomagali pri črpanju nafte in plina
Afriške države so naklonjene Rusiji, saj sta decembra 2018 samo majhna Liberija in še manjši Džibuti skupaj z zahodnimi državami obsodila zasedbo Krima, zdaj pa je v Soči prišlo 43 od 54 povabljenih voditeljev afriških držav. Med najuglednejšimi je etiopski premier in nobelovec Abiy Ahmed. Ta naj bi v Sočiju z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom El Sisijem poskušal najti rešitev za gradnjo hidrocentrale na Nilu. Projekt vzbuja ogorčenje v Egiptu, ker bi velikanski jez zmanjšal pretok Nila.
Etiopija je v Sočiju v središču pozornosti tudi zato, ker namerava ruski energetski velikan Rosatom v tej revni afriški državi s 100 milijoni prebivalcev zgraditi jedrsko elektrarno. In če si Rosatom želi v Afriki graditi jedrske elektrarne, bi ruske naftne družbe rade v Afriki pomagale pri črpanju nafte in zemeljskega plina. Ruska podjetja pa so že aktivna pri izkopavanju diamantov v Angoli, Zimbabveju, Burkina Fasu in Gvineji.
Rusija afriškim državam prodaja helikopterje, rakete za protizračno obrambo, tanke… Rusko zasebno podjetje Wagner pa v Afriko pošilja plačance. Tako je v Libiji septembra v nekem napadu iz zraka umrlo 35 ruskih plačancev, ki so se borili na strani gospodarja vojne Kalife Haftarja. V začetku leta pa je skupina Wagner poskušala v Sudanu rešiti diktatorja Omarja Al Baširja. In v Mozambiku se bori proti džihadistom.
Tu ne moremo mimo njenega šefa Evgenija Prigožina, nekdanjega kriminalca in milijarderja, ki ima gotovo pomembno vlogo na sedanjem rusko-afriškem vrhu. Med njegovimi žrtvami so verjetno tudi trije umorjeni ruski novinarji v Srednjeafriški republiki, ki so očitno prišli na sled, kako skupina Wagner bogati z rudniki diamantov. Njegov vzpon se je začel, ko se je pred več kot 20 leti spoprijateljil s Putinom, ta mu je omogočil milijardne posle v preskrbi šol in ruske vojske, v zameno pa naj bi za Putina opravil nekaj umazanih nalog. V ZDA pa je obtožen vmešavanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016.
