Ministrica za pravosodje Andreja Katič je izpostavila vprašanja odgovornosti posamezne veje oblasti za delovanje pravne države. Dejala je: »Namen porazdelitve moči je predvsem v varovanju posameznika v razmerju do države.« Stanje na področju pravosodja se menda izboljšuje, vendar ni optimalno. Poudarila je, da je treba neustrezna ravnanja in nepravilnosti učinkovito preprečevati, a odgovornost za to nosita sodstvo in tožilstvo v prvi vrsti sama, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Pravna orodja da so v primerjavi s tehničnimi toliko bolj odvisna od interpretacije in znanja uporabnikov. Predlogi sprememb morajo uživati zadostno podporo strokovne javnosti. Vse v korist državljanov, naših končnih uporabnikov. Kljub temu da je pravosodje funkcionalno bolj neodvisno od drugih vej oblasti, se še vedno kaže primanjkljaj predvsem na organizacijskem in kadrovskem področju. Opozori na temeljno poslanstvo, to je dobrobit državljank in državljanov, ki morajo imeti zaupanje v vladavino prava oziroma v pravno državo. »Izhajati moramo iz tega, da moramo vsi imeti ne glede na spol, raso in druge okoliščine enake pravice, da smo vsi enaki pred zakonom,« še pravi ministrica za pravosodje.

Berem pa: »V Sloveniji sodniki in tožilci v nobenem primeru ne morejo kazensko odgovarjati za opravljeno delo. Tudi ne, če se izkaže, da so bile njihove presoje neskladne z nadrejenimi pravnimi presojami problematike, oziroma če se ugotovi, da so temeljile na pristranskih oziroma izkrivljenih interpretacijah zakonov, ker so apriorno dobronamerni.« Tako sta dva ugledna pravnika sporočila javnosti oktobra 2017 v Delu. V Dnevniku pa berem mnenje pravnika: »Pri delitvi oblasti po ustavi RS (3. člen) pripada sodstvu enak položaj kot zakonodajni in izvršilni veji oblasti. Vendar sta formalni, z ustavo podeljeni oblastna pristojnost in odgovornost eno, polno izvrševanje oblasti pa je nasprotno zahteven in zapleten proces. Razkorak med pravno ureditvijo na eni in družbeno prakso na drugi strani je najočitnejši prav pri sodstvu.«

Že leta državljani malo zaupajo pravosodju in tožilcem, najbolj zaupajo gasilcem. Anomalija naše pravne države je, da ne pravosodje in celo ne tožilstvo nimata pravega nadzora in delujeta »samoupravno«. V tožilskem, enako v tudi v pravosodnem svetu, imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sebe. To je v nasprotju s trditvami, da smo vsi enaki pred zakonom, nismo vsi enako nadzorovani in ne odgovarjamo enako po zakonu. To velja zlasti za tožilstvo, ki je sicer v okviru izvršne veje oblasti, ki jo lahko, če obstaja razlog in če je potrebno, kritiziramo vsi. Minister za pravosodje pa ne sme reči nobene o delu tožilcev, le vpraša jih lahko, kaj jim manjka za boljše delo.

Pri nas državljani lahko samo govorijo o problemu delovanja tožilstva, ne smejo pa o tem odločati. V ZDA državljani volijo tožilce in šerife in jih tako nadzorujejo. Kako in komu služi država prava, se je pokazalo tudi na primeru odpisa 95 odstotkov dolga Damjanu Jankoviću, kjer se zopet izkaže, da nismo vsi enakopravni pred zakonom. Vzrok temu po mnenju tožilcev in sodnikov pa je zakonodaja, ki je zastarela, saj je menda še celo iz časa SFRJ.

Ministrica Alenka Bratušek je edina doslej vprašala sodnike in ministrico za pravosodje, ali ni tudi tisti, ki izvršuje zakone, ko vidi, da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati. Bo dobila odgovor? To je prvovrstno vprašanje tudi za Marjana Šarca, predsednika vlade.

Franc Mihič, Ribnica