»Leta 2000 nas je šlo dvanajst nevladnikov iz Slovenije s podporo ameriške ambasade v zvezno državo Ohio spoznavat tamkajšnji nevladni sektor. To je bil trenutek, ko sem, šokiran, dokončno spoznal, da je okolje zmeraj in povsod na repu družbenega zanimanja. Že kot študent sem bil aktiven v okoljskih prizadevanjih, verjel sem, da je to ključna tema, od katere je odvisno preživetje človeštva. Danes vidimo, da to drži, a dejanj še zmeraj ni,« pravi Bojan Žnidaršič.
Vitro je ustanovil kmalu po študiju. »Iskal sem svoj prostor pod soncem in najprej ustanovil podjetje, nato pa kmalu še Vitro, zasebni zavod, ki sem ga poimenoval Center za uravnotežen razvoj. Želel sem delati na podeželju, ki so ga vsi enačili s kmetijstvom. Jaz pa nisem bil kmet! Na podeželju sem videl potencial, predvsem pa potrebo po vzpostavljanju ravnovesja med razvojem in varovanjem okolja.«
Odpirati podeželska vrata
Danes v Vitri precej intenzivno delajo s kmeti, predvsem s tistimi iz občin Bloke, Loška dolina in Cerknica. Organizirajo izobraževalne ekskurzije, na katerih spoznavajo primere dobrih praks, kako s trajnostno kmetijo tudi poslovno uspeti. »Obiskujemo kmetije, ki so socialna podjetja, ki delajo s prostovoljci ali so uspešne v trženju svojih izdelkov. To je za naše kmete nekaj popolnoma novega - da je kmetija lahko še kaj drugega kot zgolj pridelava krompirja!«
Kar deset let so vsako poletje organizirali po tri štirinajstdnevne mednarodne prostovoljne delovne tabore. »V te doline smo pripeljali tujce; ljudje so se na začetku kar skrivali pred njimi! Spomnim se pogovora z možakom, ki je bil en teden vsak dan v stiku z njimi. Pa pravi: 'Veš, zdaj ti pa zares verjamem, da so neproblematični.' On si je predstavljal, kako bodo ti mladi k nam zanesli droge pa zabavljanja pa sam seks; šele po enem tednu jih je sprejel.«
Ko Bojan Žnidaršič pripoveduje zgodbe s terena, se zraven pritaji tihi ponos. »Mednarodna sodelovanja so res pomembna. Nekako smo odpirali podeželski prostor, če uporabim to veliko besedo. Navsezadnje je z Vitro v svet, na Škotsko, Slovaško, v Bolgarijo prek različnih projektov potovalo že več kot 150 ljudi. Na Škotskem imamo stalnega partnerja in vsako leto dobimo skupino, ki jo teden dni vozimo naokoli, spoznavat naše bogastvo biotske raznovrstnosti: Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Planinsko polje, čez Hrušico na Nanos, po Vipavski dolini čez Goče v Štanjel. Ne morejo verjeti, pravijo, Bojc, pomikamo se v radiu 50 km, pa se zdi, kot da bi bili vsak dan v drugi državi! Mi smo biotski velikan, pa tega ne znamo unovčiti. Vse je že tam, nobena investicija ni potrebna, samo znanje je treba vključiti. Optimalna raba prostora je njegova najboljša zaščita!«
Ozelenite hiše, ohladite mesta!
Bojan Žnidaršič pravi, da je nevladništvo pot, ki zahteva veliko samoučenja, predvsem mehkih veščin, poslušanja, argumentiranja, pisanja projektov. Ponosen je, da so na podeželje pripeljali novejše pristope, recimo vseživljenjsko učenje prek študijskih krožkov. Sam se je pri Zavodu Za in proti učil debatiranja in spoznal magično moč besede, nato pa debatiranje vpeljal tudi med stalne dejavnosti Vitre. Ustanovili so debatne klube na osnovnih šolah Rakek in Postojna ter na postojnski gimnaziji.
Na tisti ameriški ekskurziji leta 2000 je med drugim spoznal tudi priznano moderatorko Sue Catana in jo povabil v naše kraje. Malo pred tem je v Ljubljani nastalo Društvo moderatorjev Slovenije in Sue Catana je v letih, ki so sledila, na številnih obiskih Slovenije usposobila malodane vse naše aktivne moderatorje.
»Moderiranje je pristop, ki vsem udeležencem omogoči aktivno vključenost v procese reševanja skupnih problemov,« pojasnjuje Bojan Žnidaršič. »Aktivno vključevanje javnosti v procese odločanja je področje, na katerem je nevladni sektor izjemno uspešen, saj je hiter, okreten, zna zavohati, kaj so potrebe v družbi – drugače od države, ki je okorna in tega občutka nima.«
Znanje moderiranja spretno uporablja tudi pri svojem energetskem svetovanju, saj je pri obnovi družinske hiše ali večstanovanjskega bloka treba znati sprejeti odločitve in v ta proces vključiti vse vpletene. »Center Ljubljane je poleti sredi noči za 11, 12 stopinj toplejši od okolice. Naselja je treba ozeleniti, stavbe prenoviti! Če tega ne bomo naredili, nam bodo vedno bolj tudi ponoči brnele klimatske naprave, ki navznoter v hiši ohlajajo, zunaj pa ogrevajo. In smo spet pri zanki: več klimatskih naprav za hladen življenjski prostor, bolj segreta okolica.«
Vitra je pred desetimi leti vzpostavila portal NEP - Nacionalna energetska pot Slovenija, kjer so zbrani primeri energetskih obnov 660 stavb po vsej Sloveniji. Ogledati si jih je možno v živo ali zgolj prek člankov in videov. »Zdaj portal že čuti pezo let. Zanj smo dvakrat dobili mednarodna sredstva, od Švicarjev in Norvežanov, potem pa smo iskali nova in jih nismo več dobili. No. Vitra je stara 25 let in v tem norem času, ko ni pravega financiranja, je na neki način že skoraj čudež, da je še zmeraj tu. Čeprav sva s kolegico na minimalcih že nekaj let, še vedno živiva … In migava dalje!«
