Kanadski poslovnež in izumitelj Guy Cramer je razvil pravi plašč nevidnosti. Cramer je sicer strokovnjak za kamuflažo in je v preteklosti razvil številne kamuflažne vzorce za lovsko opremo in vojaške uniforme. Tudi zanj nepričakovan preboj pa se mu je posrečil leta 2010, ko je med eksperimentiranjem po naključju naletel na material, ki je zmogel 15-centimetrski predmet narediti povsem neviden. Že kmalu je uspel odkritje nadgraditi, da je zmoglo nevidnost zagotoviti osebam, vozilom in celo zgradbam.
Cramer se je takoj zavedal potenciala svojega odkritja, kot pravi, pa ni želel, da bi tehnologija prišla v roke sovražnih vojsk ali terorističnih organizacij. Da bi to preprečil, je večkrat poskušal prepričati ameriško vojsko k sodelovanju, a je zaradi spleta okoliščin, ki ga na svoji spletni strani natančno opiše, na koncu sklenil vložiti patent za izum, kar bi sicer zaščitilo njegovo intelektualno lastnino, a razkrilo tehnologijo vsem, ki bi jo želeli uporabiti.
Nevidni tudi v UV svetlobi, infrardeči in kratkovalovni infrardeči
Cramer pojasnjuje, da je material, ki omogoča nevidnost, tanek kot papir in za učinek nevidnosti ne zahteva nobenega vira energije. Tega sicer doseže z ukrivljanjem svetlobe. Dodatna prednost materiala je, da ne zakrije predmetov zgolj v vidnem polju svetlobe, temveč tudi pri UV svetlobi, infrardeči in kratkovalovni infrardeči svetlobi.
Cramerjevo podjetje Hyperstealth Biotechnology Corporation pravi, da material, ki omogoča, kot pravijo pri podjetju, »kvantno zakritost«, delujejo v vseh okoljih in vseh letnih časih. Učinek pa tudi ni odvisen od tega, ali gre za dan ali noč.
Čemu se bo njegov material za nevidnost uporabljal, za zdaj še ni znano. Prav tako ni znano, kolikšna bo cena. Glede na podatke, ki so objavljeni na spletni strani podjetja Hyperstealth Biotechnology Corporation, pa gre sklepati, da bi glavna stranka vseeno znala biti ameriška vojska oziroma kakšna druga vojska zavezništva Nata, le da zaradi vložitve patenta vojske ne bodo neposredno vpletene v razvoj izdelkov oziroma materiala, temveč jih bodo kupovale na trgu.
