Ključno obrestno mero za območje evra je svet ECB tako ohranil pri nič odstotkih, kjer vztraja od marca 2016. Nespremenjena ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je pri -0,5 odstotka, kamor jo je svet znižal na septembrski seji. Svet je takrat sprejel več odločitev za odgovor na trenutne nespodbudne gospodarske razmere v evrskem območju, katerih posledica so tudi šibki inflacijski pritiski.
Napovedal je, da bodo trenutne ključne obrestne mere na sedanji rekordno nizki ravni ali celo nižje ostale tako dolgo, dokler se inflacijski obeti zanesljivo ne približajo srednjeročnemu cilju ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma, in se takšno gibanje ne odrazi tudi v gibanju osnovne inflacije. Pri tej dikciji osrednji organ denarne politike vztraja tudi danes, s tem pa ECB obdobje poceni denarja podaljšuje precej daleč v prihodnost. Po nekaterih ocenah bi utegnilo trajati še več let.
Svet je ob tem septembra, kot rečeno, obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank znižal z -0,4 na -0,5 odstotka. Na ta način želi banke pripraviti do tega, da presežno likvidnost raje posojajo ena drugi ali povečajo kreditiranje. Pozneje je sicer svet zaradi opozoril iz bančnega sistema o negativnih učinkih takšne politike sklenil, da bo del presežne likvidnosti izločen iz negativnih obrestnih mer in bo zanj veljala ničelna obrestna mera.
Obenem je svet septembra sklenil, da se s 1. novembrom spet začnejo izvajati pred časom ukinjenimi neto novi nakupi v okviru programa odkupovanja obveznic, namenjenega povečanju količine denarja v obtoku in pospešitvi inflacije. Dokler bo treba, da se okrepi učinek obrestnih mer, bodo mesečno centralne banke evrskih držav za nakupe namenjale po 20 milijard evrov. To napoved je svet ohranil tudi danes.
Program je sicer ECB začela izvajati marca 2015, ob koncu septembra letos pa so imele ECB in nacionalne centralne banke evrskega območja v svojih bilancah za 2648 milijard evrov teh vrednostnih papirjev. Ukrepi ECB so vnesli viden razdor med člane sveta. Predvsem guvernerji iz severnih članic, npr. Nemčije in Nizozemske, pa tudi iz Avstrije in Francije so celo javno kritizirali trenutne ukrepe denarne politike kot pretirane in dolgoročno tvegane.
Draghi bo danes na svoji zadnji novinarski konferenci v vlogi predsednika ECB skoraj gotovo branil upravičenost sprejetih odločitev, prva naloga njegove naslednice Lagardove pa bo premostiti te velike razlike v osrednjem organu evrske denarne politike.
