Skrito pred očmi javnosti – uro pred uradnim pričetkom bančnega megaprocesa – je mariborska okrožna sodnica Tanja Rot izpeljala nenapovedan narok. Nanj je povabila zgolj enega izmed enajstih obtoženih v aferi KBM Projekt: Borisa Cekova, nekdanjega direktorja podjetja KBM Leasing. Sestali so se na samem, zato ker je Cekov v torek podpisal sporazum o priznanju krivde s specializiranim državnim tožilstvom, ki ga v zastopa tožilka Mojca Petan Žura. Sledil je preobrat, ki je presenetil vse, tožilstva pa ne bi smel pretirano zaskrbeti, čeprav je onemogočil izvedbo predobravnavnega naroka in poskrbel za dodaten večmesečni zastoj v mariborskem bančnem sojenju desetletja.
Na zatožno klop velike razpravne dvorane mariborskega sodišča bi moralo sesti skupaj enajst obtoženih. Manjkal je Igor Šujica, opravičil se je zaradi bolezenskih razlogov. »Še v ponedeljek sem ga videla,« je njegov izgovor glasno komentirala sodnica. Zbolela naj bi tudi obtožena bivša hrvaška miss športa Vlatka Matić Pivac. Hrvaški podjetnik Tomislav Blagus, ki je kot direktor podjetja Multiconsult iz skupine NKBM odigral ključno vlogo v spornih nepremičninskih poslih na Hrvaškem, pa je preko zagovornika Milana Krstiča sporočil, da je vabilo prejel prepozno, prav tako naj ne bi dobil hrvaškega prevoda 300 strani debele obtožnice, ki utemeljuje očitano 27-milijonsko oškodovanje mariborske banke.
Sporno priznanje krivde Borisa Cekova
Na zatožni klopi je v družbi soobtoženih manjkal tudi Mariborčan Boris Cekov, ki je na sodišče prišel uro prej priznati krivdo, da je nekdanjemu predsedniku uprave NKBM Matjažu Kovačiču in članici uprave Manji Skernišak pomagal zlorabiti njun položaj in pravice. Vendar je sodnica Rotova njegovo priznanje zavrnila. »Razlogi za sprejetje sporazuma niso podprti z dokazi v spisu,« je sporočila, »poleg tega je bil predlagan način izvrševanja kazni v nasprotju z določili kazenskega zakonika. Zato je sodišče zavrnilo sporazum.« V takšnem primeru predsedujoča sodnica nima izbire. Zakon ji namreč nalaga, da se mora nemudoma izločiti iz postopka in primer prepustiti drugemu sodniku.
»Sodnica je ocenila, da sporazuma ne more sprejeti glede na zagovor, ki ga je obdolženi Cekov podal v sodni preiskavi in glede na druge dokaze,« je razložila okrožna tožilka Mojca Petan Žura. »Tožilstvo in obramba smo ocenili nasprotno. Prepričana sem, da bi sodnica morala sprejeti sporazum.« Kot že rečeno, se je Rotova obregnila ob način izvršitve predlagane kazni. »Tudi to njeno stališče je bilo napačno,« je prepričana tožilka, »saj smo predložili sodbo vrhovnega sodišča, ki dopušča predlagan način izvršitve.« Konkretno kakšna je bila dogovorjena zamisel, tožilka ni bila pripravljena razkriti.
Tožilka ne zna oceniti, kdaj bo sodišče ponovno razpisalo predobravnavni narok, zagotovo se to ne bo zgodilo kmalu. Od izvedbe hišnih preiskav je minilo več kot sedem let, glavna obravnava pa bo zagotovo dolgotrajna, saj je tožilstvo predlagalo zaslišanje kar 52 prič. Obtožnica absolutno zastara leta 2026.
Dvojna vloga sodnice Rotove
Kljub zapletu zaradi izločitve sodnice na specializiranem državnem tožilstvu ne bi smeli biti preveč nezadovoljni. Rotova je bila namreč v primer že vidno vpletena v fazi preiskave, ko je januarja 2016 povzročila odmeven zaplet. Zunajrazpravni senat, ki mu je predsedovala, je namreč v komaj osmih dneh po prevzemu primera razveljavil sklep o uvedbi sodne preiskave. »To je izredno kratek čas za tako obsežno in kompleksno bančno zadevo,« so tedaj opozarjali na tožilstvu in se čudili argumentaciji Rotove, ki je med drugim trdila, da Kovačič ni delal v korist tretjih oseb in da nekaterih osumljencev ne pozna. Specializirano državno tožilstvo ni odnehalo. Dokazalo je, da je Rotova neutemeljeno zavrnila preiskavo, in nazadnje uspelo z vložitvijo pravnomočne obtožnice.
Kot smo v Dnevniku poročali že v torek, so sporni nepremičninski posli iz obtožbe potekali v obdobju 2006–2008. Vsi so imeli enak modus operandi, zaradi česar je specializirano državno tožilstvo prepričano, da so bila očitana kazniva dejanja zlorabe položaja in pravic izvršena naklepno ter sistematično. Skupaj osem novoustanovljenih hrvaških mikropodjetij brez prihodkov in omembe vrednega premoženja je kupilo zemljišča na Hrvaškem. Denar za plačilo kupnin jim je s kreditom zagotovila mariborska banka, poroki so bile družbe v lasti NKBM. Za obravnavane nepremičnine so slamnata projektna podjetja odštela skupaj 32,8 milijona evrov.
Kmalu po sklenitvi poslov je firme odkupilo hrvaško podjetje Multiconsult (kasneje KBM Projekt) iz skupine Nove KBM, ki ga je vodil obtoženi Blagus, predsednik nadzornega sveta pa je bil Matjaž Kovačič, tedanji predsednik uprave NKBM. Denar za prevzem in pripojitev projektnih podjetij je zagotovila NKBM, kupnine so skupaj znašale 60,1 milijona evrov. Nepremičnine, na katerih se zatem ni nikoli gradilo, je Multiconsult v povprečju preplačal za skoraj 100 odstotkov. Dobički so se najprej stekli na račune slamnatih lastnikov, ki naj bi jih koordiniral Blagus. Tožilci so v mukotrpni preiskavi zbrali več listinskih dokazov o tem, kako naj bi Blagus in njegovi hrvaški pomagači nato prenakazali kupnine na številne bančne račune na Hrvaškem, v Avstriji in Švici.
Milijonski gotovinski dvigi
Več kot 11 milijonov evrov dobička je s spornimi posli ustvarila nekdanja hrvaška miss športa, ki je Multiconsultu prodala štiri mikropodjetja z zemljišči ob avtocesti Zagreb–Reka v portfelju. Dobrih šest milijonov evrov zaslužka je Zagrebčanka zatem nakazala na več bančnih računov v tujino, ki so bila v lasti Blagusa in z njim povezanih podjetij. Dobre tri milijone evrov je Hrvatica dvignila v gotovini, isto so počeli tudi drugi slamnati lastniki projektnih podjetij, potem ko jim je mariborska banka nakazala kupnino. Del denarja naj bi zatem izročili obtoženemu Blagusu.
Matjaž Kovačič je bil konec leta 2011 prisiljen odstopiti s položaja predsednika uprave NKBM. Danes se preživlja kot poslovni svetovalec. Po odhodu s sodišča je dejal, da je sodni postopek zgolj poskus preusmeritve »od resničnega ropa, ki se je zgodil leta 2013 s sanacijo bank, v okviru je bilo razlaščenih sto tisoč delničarjev NKBM.« Po njegovih besedah je obtožnica tako zapletena, »da je noben normalen človek ne more razumet, kaj se mi očita.«
