Tudi za marsičesa vajene politike je bil to nenavaden dogodek: približno dvajset republikanskih kongresnikov se je v sredo zjutraj prerinilo mimo kongresnih policistov, ki so zadolženi za varovanje, in nepovabljeno vstopilo v tako imenovano tiho sobo, kjer opravljajo najbolj občutljiva zaslišanja ali pregledujejo tajne dokumente. S svojo prisotnostjo in vpitjem so zmotili začetek zaslišanja namestnice pomočnika obrambnega ministra za Rusijo, Ukrajino in Evrazijo Laure Cooper v okviru preiskave pred ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa. V tiho sobo, kakršno ima v kleti tudi slovenski parlament, je strogo prepovedano vnašati elektronske naprave, nekateri od nepovabljenih republikanskih gostov pa so od tam z mobilnimi telefoni pošiljali objave na družabna omrežja in si v času pet ur trajajoče zasedbe prostora naročili sendviče in pice, so ameriški mediji navajali izjave prisotnih.
Z vsem tem so predvsem protestirali proti načinu, kako demokrati vodijo preiskavo. »Vsi že vemo, da je to goljufiv postopek, ki ga demokrati zlorabljajo za volitve 2020. To je drugi del ruske afere, ki je bila velika potegavščina,« je rekel eden od sodelujočih, republikanski kongresnik Mo Brooks. Trumpovi zagovorniki trdijo, da demokratska večina v predstavniškem domu kongresa preiskavo vodi »kot v Sovjetski zvezi«, kot je dejal eden od njih, ker mnoga zaslišanja potekajo za zaprtimi vrati, ker republikanci ne morejo klicati svojih prič in ker odločitve o začetku uradne preiskave Trumpa niso dali na glasovanje, kar sicer ni pogoj zanjo.
Odziv na pogubno pričanje
Demokrati so trditve zavrnili in vdor v sobo označili za teater, začudenih pa je bilo tudi nekaj republikancev. Preiskava Trumpovega ravnanja v zvezi z Ukrajino, ki jo vodi več odborov kongresa, zaradi varnostnih razlogov včasih poteka za zaprtimi vrati ali celo v tihi sobi, pravijo, so pa vselej prisotni člani pristojnih odborov iz obeh strank, demokratske in republikanske.
Tako je bilo tudi tokrat in tisti, ki so prišli nepovabljeni, niso člani teh odborov. »Vdrli so v grad, v katerem že stanujejo,« je rekel demokratski kongresnik Tom Malinkowski. Dejal je, da vseh 535 članov kongresa pač ne more biti v vsaki sobi, in dodal, da dejanja republikancev ni mogoče razumeti drugače, kot da je šlo za reakcijo na »pričanje, ki je bilo pogubno za predsednika«.
Malinkowski je meril na pričanje dan prej, ki je v Washingtonu močno odmevalo. Karierni diplomat in od junija odpravnik poslov na veleposlaništvu v Ukrajini William Taylor je v 15 tipkanih stran dolgi izjavi v sredo v kongresu med drugim navajal dogodke in izjave, ki napeljujejo na to, da je Trump vojaško pomoč Ukrajini letos poleti zadržal zato, da bi pritisnil na uradni Kijev za začetek preiskave o domnevnem ukrajinskem vpletanju v ameriške volitve 2016 in o ukrajinskem energetskem podjetju Burisma, ki je zaposlovalo Hunterja Bidna, sina demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Z začetkom preiskav naj bi tudi pogojeval srečanje, ki si ga je z njim želel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Taylor je tudi dejal, da je za komunikacijo z Zelenskim obstajal vzporedni kanal mimo zunanjega ministrstva, v katerem so sodelovali ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sondland, posebni odposlanec za Ukrajino Kurt Volker, minister za energetiko Rick Perry in Trumpov osebni odvetnik Rudy Giuliani. Dejal je, da mu je Sondland v pogovoru dejal, da je Trump poslovnež, »in kadar namerava poslovnež podpisati ček nekomu, ki mu nekaj dolguje, to osebo prosi, naj odplača dolg, preden ček podpiše«. Enako naj bi mu rekel Volker. Logika naj bi torej bila, da Zelenski Trumpu dolguje preiskavo Bidnovih in vpletanja v volitve, če naj Ukrajina dobi vojaško pomoč. Taylor je dodal, da v tem ni bilo nobene logike, saj Zelenski Trumpu ni ničesar dolgoval.
Trditve diplomata se tako dotikajo osrčja preiskave, saj demokrati Trumpu očitajo, da je s pozivi Zelenskemu, naj odpre preiskave, ki bi mu doma politično koristile, zlorabil položaj. Republikanci trdijo, da ni nobenega dokaza o vezani trgovini vojaške pomoči in začetka preiskav. A demokrati zdaj pravijo, da vezana trgovina ni pogoj za dokaz zlorabe položaja, saj da je dovolj že pritisk na tujega voditelja z namenom, da se doseže politična korist doma.
