Državni zbor je danes sprejel štiri vladne zakone s področja davkov. Ti na eni strani prinašajo razbremenitev dohodnine, na drugi strani pa večjo obremenitev kapitala z uvedbo sedemodstotne minimalne stopnje obdavčitve davka na dobiček ter višjo obdavčitvijo kapitalskih dobičkov in oddajanja premoženja v najem. Ker se finančne posledice ne izidejo, naj bi 74 milijonov evrov veliko proračunsko luknjo pokrila finančna uprava z učinkovitejšim pobiranjem davkov.
Sindikati in občine nezadovoljni
Ker je Levica ponavljala, da bo vladna razbremenitev dohodnine oškodovala proračun, občutneje pa bodo pridobili samo bogatejši, je bil večina današnje razprava osredotočene na ta zakonski predlog. Predstavniki ministrstva za finance in koalicije so odgovarjali, da je ta zakon samo del širšega sklopa davčnih in socialnih ukrepov, ki so doslej revnejšim prinesli veliko. Dodali so, da naj bi se s tem razbremenjevalo srednji sloj oziroma najbolj produktivne delavce. Pri tem so jim pritrdili tudi nekateri poslanci desnih opozicijskih strank.
Zakon je danes dobil 47 glasov za, saj so zanj poleg skoraj vseh poslancev koalicije glasovali še poslanka italijanske manjšine ter štirje poslanci SNS. Proti je bil poleg sedmih poslancev Levice še poslanec DeSUS in nekdanji podžupan Šentjurja Robert Polnar, ki je pojasnil, da bo razbremenitev dohodnine prinesla izpad prihodkov občin, zato predvideva, do bo ogroženo izvajanje nekaterih njihovih ključnih nalog. Na to je že v javni razpravi opozorila Skupnost občin Slovenije, ministrstvo za finance pa jim je odgovorilo, da občine posledic ne bodo čutile pred letom 2022, saj prejmejo delež od dohodnine, plačane v predpreteklem letu. Poleg tega ministrstvo zagotavlja, da se bo povečal delež prihodkov občin iz naslova tako imenovane finančne izravnave.
Na skupnosti občin pa so nam danes zatrdili, da od finančnega ministrstva niso prejeli nobenega zagotovila, da izpada sredstev za občine ne bo oziroma da bo izpad nadomeščen. Dodali so, da občinam država že zdaj namenja premalo, namreč samo 49 odstotkov dohodnine in ne predpisanih 54 odstotkov.
Zato je možno, da bo državni svet z vetom zahteval, naj državni zbor o razbremenitvi dohodnine glasuje ponovno. Svetnikov je štirideset, od teh jih 22 zastopa občine, štirje pa sindikate, za katere je znano, da danes sprejetim spremembam zakona o dohodnini nasprotujejo. Ob drugem glasovanju v državnem zboru bi zakon moral dobiti absolutno večino oziroma 46 glasov, a to ne bi smel biti problem. Kot se je pokazalo danes, jih ima tudi brez Polnarja manjšinska vlada skupaj s štirimi poslanci SNS natanko toliko.
