»Glavni cilj in namen predlaganih sprememb je, da bodo zaposleni imeli višje neto dohodke, delodajalec pa zato ne bo imel višjih stroškov dela,« je ugotovila Monika Gregorčič (SMC). V njeni stranki celoten paket davčnih sprememb podpirajo, saj so prepričani, da se mora delo izplačati, je dejala. Podobnega mnenja so v SAB. »Nagrajujemo predane posameznike in hkrati spodbujamo tiste, ki menijo, da se delo ne izplača. Delo se mora izplačati,« je poudaril poslanec te stranke Marko Bandelli.
Za protiutež razbremenitvi dohodkov iz dela vlada predlaga povečanje obremenitve dohodkov iz kapitala in dohodkov pravnih oseb, s čimer se Bandelli strinja. Te obremenitve so v Sloveniji nižje kot v podobnih državah, je ugotovil in menil, da je tovrstno prestrukturiranje dobro. »Zagotavlja nam stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke,« je dejal. Gregorčičeva je soglašala, da se je finančni minister obdavčitve kapitala lotil še posebej preudarno in previdno, »saj je kapital plaha ptica, ki takoj, ko začuti trohico in sapico nezaželenosti, svoj let preusmeri drugam«. Če bi pri obdavčitvi pretiravali, bi se povečala nagnjenost k utaji davkov in beg zavezancev v davčno prijaznejša okolja, je menila. »Če so davki previsoki, potem ljudje začnejo iskati vse mogoče variante za optimizacijo,« je opozoril tudi Matej Tonin (NSi). Davki bi morali biti po njegovem mnenju čim nižji, vendar pa bi jih morali plačevati vsi.
Tonin proti minimalni davčni stopnji v višini sedmih odstotkov
Ob tem je Tonin nasprotoval uvedbi minimalne davčne stopnje v višini sedmih odstotkov, ki jo prinaša predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. »To poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva,« je bil kritičen. Drugače je menil Robert Polnar (DeSUS). »Pričakujemo, da bo morebiten negativen vpliv zanemarljiv, saj je investiranje v razvoj tehnologije, trženje in zaposlene neizogibna nuja vsakega poslovnega subjekta, ki uresničuje svojo vizijo in smotre,« je dejal o uvedbi minimalne davčne stopnje.
To novost podpirajo tudi v SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je menil, da bi bila lahko stopnja obdavčitve »tudi 10-odstotna, pa ne bo nihče propadel«. Sam meni, da bi morali v Sloveniji minimalno davčno stopnjo uvesti že veliko prej. Z opustitvijo tega ukrepa so vsi dosedanji finančni ministri Sloveniji povzročili milijardno škodo, je ugotovil in povedal, da v naši državi po vseh analizah sodeč poberemo premalo davka od dohodkov pravnih oseb.
V SDS zviševanju davkov nasprotujejo, pozdravljajo pa začetek zmanjševanja obdavčitve dela. Je pa Andrej Šircelj (SDS) opozoril, da se bodo z uveljavitvijo sprememb pri dohodnini neto plače povečale le v primeru, da se ne bodo spremenile bruto plače. »Če bodo delodajalci znižali bruto plače, potem se neto plače ne bodo nič povečale,« je odvrnil na napoved finančnega ministra Andreja Bertonclja, da bodo predlagane davčne spremembe zaposlenim prinesle višje neto prejemke.
V SD celoten paket podpirajo
S predlogom novele zakona o dohodnini se namreč nekoliko razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine ter zvišuje splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava. Med štirimi zakoni iz davčnega paketa je bil ta predstavitvi stališč poslanskih skupin tudi deležen največje pozornosti. »Predlagane spremembe bodo koristile predvsem petim odstotkom najbolje plačanih v državi, kar nas bo stalo 135 milijonov evrov,« je pred potrditvijo sprememb pri dohodnini posvaril Luka Mesec (Levica). Ta denar bi lahko porabili za marsikaj drugega, denimo gradnjo stanovanj ali odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je predlagal.
Po drugi strani Brane Golubovič (LMŠ) v predlaganih spremembah lestvice za odmero dohodnine vidi razbremenitev dohodkov zavezancev, ki sodijo v srednji in višji srednji dohodkovni razred in predstavljajo najbolj produktiven kader. »Potem ko smo poskrbeli za tiste z minimalno plačo in jo povišali, je čas, da se razbremeni tudi ta srednji sloj,« je dejal.
V SD predlagani paket ukrepov v celoti podpirajo. »Kdor se preživlja z delom, naj plača manj davkov, kdor pobira sadove svoje lastnine, naj jih plača več,« je dejal Jani Prednik (SD). Na očitke Levice, da predlagane spremembe pri dohodnini dajejo največ tistim z najvišjimi plačami, pa je odvrnil s pojasnilom, da je tiste z najnižjimi plačami mogoče razbremeniti le toliko, kolikor so z davkom obremenjeni. »Delavcu s 700 evrov plače, ki bi sicer plačal 300 evrov dohodnine na leto, je, žal, skozi dohodnino mogoče dati največ 300 evrov,« je dejal.
