Epizoda za epizodo neskončne brexitske sage je bolj bizarna in manj razumljiva Britancem, ki pa se že nekaj dni spominjajo, koliko lepše je bilo življenje brez brexita, saj lahko gledajo in poslušajo nov 24-urni televizijski novičarski program, na katerem brexit 100-odsotno ignorirajo. Tudi to je bizarno, ampak precej manj, kot je bil predlog konservativnega premierja Borisa Johnsona poslancem, da bi v treh dneh z vratolomno hitrostjo sprejeli vso zakonodajo, potrebno za to, da bi njegov kontroverzen, debel, težak in dolg brexitski sporazum postal zakon.
Brez vratolomne hitrosti iz EU
V pičlih treh dneh naj bi razpravljali, dopolnjevali in glasovali o vseh dopolnilih in prižgali zeleno luč največji ustavni spremembi po letu 1973, ko se je Britanija pridružila EGS (predhodnici EU). Kam se mu tako mudi? Iz EU. 31. oktobra. Ker je to obljubil desnemu krilu konservativne stranke, ki ga je spravilo na oblast? Ali ker še vedno upa, da bo nekako na ta datum Britanijo spravil iz EU brez sporazuma? Celo Johnsonu naklonjeni pravijo, da je bila ta nemogoče kratka časovnica napaka. Večina poslancev (319 za, 299 proti) je najprej, po drugem branju, glasovala za predlog zakona o Johnsonovem brexitskem sporazumu (ne za sam sporazum!), potem pa proti njegovi vratolomni časovnici (322 proti, 308 za). Johnson jim je ogorčeno očital, da so glasovali za odložitev brexita in proti volji ljudstva, kar je standardni očitek brexitarjev. Vse, kar so hoteli, je bilo razumnejše število več dni. In kaj je naredil Johnson? Ogorčeno in užaljeno je dejal, da bo začasno dal na hladno (»pritisnil pavzo«) svoj sporazum in počakal na to, kako se bo na prošnjo parlamenta o odložitvi brexita odzvala EU, čeprav je prošnjo poslal on, res pa je v ločenem pismu napisal, da bi bila odložitev napaka. Z drugimi besedami: prosil je za to, naj EU ne ustreže njegovi prošnji. Zelo bizarno.
Obeta se trimesečna »fleksi odložitev«
Brexit Johnsona začasno ne zanima več. Vesoljna Britanija ve, že zato, ker je danes v parlamentu govoril kot politik, ki je začel volilno kampanjo, da je svojo pozornost preusmeril na volitve. To odkrito priznava. Če se bo EU odločila za trimesečno odložitev brexita, pravi, bo pritiskal za volitve. Danes dopoldne se je srečal z vodjo laburistične opozicije Jeremyjem Corbynom, pa še vedno ni znano, o čem sta se pogovarjala. Corbyn naj bi se želel pogovarjati o podaljšanju urnika razprave o predlogu zakona o brexitskem sporazumu, Johnson pa o tem, kaj namerava narediti Corbyn, če bi EU zavrnila odložitev brexita. Downing Street 10 je namignil, da se nista strinjala o ničemer. Malo po poldnevu sta v poslanski zbornici, med sredinim ritualom »vprašanja za premierja«, zvenela kot smrtna politična sovražnika, Johnson pa tudi kot strankarski vodja, ki je na predvolilnem zborovanju svojih privržencev.
Bo vlada predlagala nezaupnico proti sami sebi?
Najverjetnejša naslednja epizoda brexitske sage je trimesečna prožna odložitev brexita. EU naj bi to predlagal tudi irski premier Leo Varadkar v telefonskem pogovoru s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom. EU naj bi ji sporočila v naslednjih 24 do 48 urah. V Britaniji bodo odložitvi skoraj zanesljivo sledile predčasne parlamentarne volitve, h katerim Johnson poziva opozicijo že več tednov. Prepričan, da bo na njih zmagal, jih je hotel imeti še pred 31. oktobrom, da bi Britanija EU lahko zapustila nesporazumno, a to ni več mogoče. Po zakonu morata za predčasne volitve, če bi jih predlagala vlada, glasovati dve tretjini poslancev. Lahko jih sproži tudi opozicija, z glasovanjem o nezaupnici vladi, zanjo je potrebna navadna večina. Laburisti je nočejo sprožiti, dokler ne bo več možen nesporazumni brexit 31. oktobra, ki je bolj v teoriji kot praksi še mogoč. Zelo resno se govori o zakonsko dovoljeni možnosti, da vlada sproži glasovanje o nezaupnici sami sebi. Tudi za tovrstno nezaupnico je potrebna samo navadna večina. Edino s takšnim političnim harakirijem bi Johnson lahko izsilil predčasne volitve. Bizarno. Zelo bizarno.
