Pod novelo zakona o poslancih se je junija podpisalo 74 poslank in poslancev, nasprotovali so ji le v Levici in NSi. Potem ko je predlogu zeleno luč že prižgala tudi mandatno-volilna komisija DZ, pa mu je večina poslanskih skupin tudi zaradi očitkov o povečevanju poslanskih privilegijev odrekla podporo.

Za predstavitev stališč v okviru današnje obravnave se poslanske skupine z izjemo Levice sicer niso odločile. Matej T. Vatovec (Levica) je ponovil, da gre zgolj za povečevanje privilegijev poslank in poslancev. K temu, da se je "ta mavrična večina" odločila za odstop od sprejetja zakona, pa po njegovi oceni ni botroval razum, ampak strah pred ljudstvom, ki je jasno izrazilo nestrinjanje.

Po drugi strani večina podpira zakon o DZ, ki so mu nasprotovanje tudi danes izrazili le v Levici.

Kot predstavnica predlagateljev je podpredsednica DZ Tina Heferle (LMŠ) poudarila, da je DZ ena redkih državnih institucij, ki za svoje delovanje nima posebnega zakona. Pojasnila je, da je med temeljnimi cilji zakona zagotoviti, da bo DZ imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo.

Ko gre za finančno avtonomijo DZ, kjer ima vlada pomisleke, želijo po besedah Andreja Rajha (SAB) zagotoviti, "da DZ ni podrejen vladi in lahko na ta način nemoteno opravlja svoje delo". DZ bo tako samostojno pripravljal predlog proračuna in odločal o porabi teh sredstev, "kar pa seveda ne pomeni, da lahko arbitrarno in poljubno določa obseg sredstev, saj mora pri tem spoštovati javnofinančno vzdržnost", je pojasnil.

Prav tako želijo poslanci z zakonom zagotoviti podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj, varstva podatkov, varovanja DZ, izvedbe hišne preiskave v prostorih DZ. Urejajo tudi vprašanje statusa in pristojnosti generalnega sekretarja DZ, ki mu predlog podeljuje status funkcionarja in pristojnost predlagati finančni načrt.

V večini poslanskih skupin so zakonu napovedali podporo in kot njegov osnovni namen izpostavili zagotavljanje neodvisnosti DZ. Kot je dejal Igor Peček (LMŠ), parlamentarna avtonomija, ki jo ureja zakon, zajema regulativno, upravno in finančno avtonomijo ter avtonomijo pri zagotavljanju varnosti.

Po besedah Janija Möderndorferja (SMC) mora DZ avtonomijo imeti, če želi opravljati tisto funkcijo, ki mu jo je ljudstvo v demokratični ureditvi podelilo. Kot je ugotavljal Blaž Pavlin (NSi), pa si jo mora izboriti predvsem v razmerju do izvršilne veje oblasti, "ki ima dejansko največjo moč v državi".

Po oceni Levice pa zakon bolj kot zagotavlja DZ avtonomijo, pravzaprav dokazuje, da je DZ v praksi nima in je podrejen vladi, saj so koalicijski poslanci "glasovalnih stroj vsakokratne vlade". Kot primer je Vatovec navedel glasovanja ob proračunu.

Po mnenju SAB bo zakon prispeval h kakovostnemu izvrševanju pristojnosti DZ, pri čemer je Rajh poudaril, da je zakon nastajal pod budnim očesom parlamentarne zakonodajno-pravne službe.

Dušan Šiško (SNS) je ocenil, da bo sprejetje zakona vsaj posredno pripomoglo h krepitvi ugleda poslanske funkcije. Zvonko Černač (SDS) je po drugi strani prepričan, da si parlament ugled lahko dvigne le s svojim delom. Zakon o DZ pa je potreben, da se prepreči "absolutistične namere", saj se po njegovi oceni izvršilna veja oblasti pod vodstvom premiera Marjana Šarca vedno bolj postavlja nad parlamentarno vejo oblasti.

Ivan Hršak (DeSUS) je spomnil, da so bile težnje po sprejetju samostojnega zakona o DZ prisotne praktično od osamosvojitve, a žal nikoli doslej ni bilo zadostne politične volje. Zakon v DeSUS ocenjujejo kot dobro popotnico za naprej, a bi moral po njihovem mnenju vključevati še nekatere segmente. Tako kot že pred njim Bojana Muršič (SD) je opozoril tudi na specifičnost dela v DZ. Kot je izpostavila Muršičeva, pa strokovna, tehnična in administrativna podpora DZ na zakonski ravni doslej ni bila urejena.

O obeh zakonskih predlogih bo DZ glasoval ob koncu današnjega dela seje.