Ob severnem robu trga Alexanderplatz v Berlinu stoji visoka in podolgovata modernistična stavba, horizontalen blok iz časov Nemške demokratične republike, ki na strehi še zmeraj nosi izvesek »Berliner Zeitung«, čeprav v njem že dve leti ne nastaja noben časopis. Po dolgih prerekanjih, tako značilnih za prehod v tretje tisočletje, so se konec devetdesetih berlinske oblasti mukoma odločile, da bloka ne porušijo, kakor so porušile ali še rušijo množico stavb z vzhodne strani tistega razdruženega nemškega obdobja, pač pa ga spomeniško zaščitijo. Ne le zaradi njegove arhitekturne, pač pa zavoljo njegove simbolične vrednosti. To je vendar »Haus des Berliner Verlages«, osrednja hiša berlinskega časnikarstva in založništva, ki jo je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavil sam vzhodnonemški šef Walter Ulbricht, potem ko je na zahodni strani istega mesta zrasla medijska stolpnica mogotca Axla Springerja.
Dolga desetletja je ta vogal med Alexanderplatzom in ulico Karla Liebknechta nesporno pripadal tisku. Ne le da so se v tej hiši ustvarjale, pisale in tiskale vse no...
Ekipa je bila zbrana in vodja je dal še zadnje napotke, preden so se napotili proti kraju, ki jih je navdajal z grozo. Zavedali so se svoje vloge in...
Človek po imenu Peter Handke si ne zasluži nagrade. Ne Ibsenove, ne Nobelove, ne vileniške. Še vinska kraljica si ne zasluži postati človek po imenu...
