Nemška obrambna ministrica namerava tovrstni predlog tudi predstaviti ob robu zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato v četrtek in petek. Glede morebitnega sodelovanja nemške vojske je dejala, da mora o tem odločati nemški parlamenta, bundestag. Cilj mora biti tudi civilni program obnove, je še dejala.
Kramp-Karrenbauerjeva je še ocenila, da razmere v Siriji na veliko škodijo varnostnim interesom Evrope in Nemčije ter da se tako Nemčija kot Evropa obnašata preveč pasivno, kot "nepovabljeni opazovalki". Prav zaradi tega sta impulz in politična pobuda Nemčije za evropsko pobudo v okviru Nata smiselna, je še dejala.
V vzpostavitev varovanega območja pod mednarodnim nadzorom bi morali po mnenju nemške obrambne ministrice vključiti Turčijo in Rusijo s ciljem umiritve razmere.
Erdogan obtožuje Zahod, da podpira teroriste v Siriji
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je bil danes kritičen do zahodnih držav, ker ne podpirajo turške ofenzive proti kurdskim borcem na severu Sirije. Obtožil jih je, da stojijo ob strani teroristom.
»Si predstavljate, da cel Zahod stoji ob strani in vsi nas napadajo, vključno s državami članicami zveze Nato in Evropske unije,« je v Istanbulu izjavil Erdogan.
»Od kdaj stojite ob strani terorizmu? Se je (kurdska milica) YPG pridružila Natu in mi tega ne vemo,« se je vprašal.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je medtem ponovil, da morebitne sankcije ne bodo ustavile turške ofenzive v Siriji. »Sankcije ali grožnje s sankcijami nas ne bodo ustavile pri uveljavljanju naše pravice do samoobrambe,« je zatrdil v pogovoru za italijanski časnik Il Messaggero.
Turški predsednik sicer v torek potuje v Rusijo, kjer se bo v Sočiju srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz Rusije je dan pred njegovim obiskom prišla kritika turške ofenzivi v Siriji.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je namreč dejal, da je turški vdor omogočil teroristom, da so pobegnili iz pripora, zaradi česar se krepi strah, da bi se ti v bojih utrjeni skrajneži vrnili v svoje domovine.
»Zaradi posredovanja turške vojske je osem begunskih taborišč in 12 zaporov za tuje skrajneže ostalo brez varovanja,« je opozoril Šojgu. »To bi lahko vodilo v t. i. povratne migracije teroristov v njihove domovine,« je dodal. V kurdskih zaporih naj bi bilo do 15.000 skrajnežev.
Iran se je medtem odzval na napoved turškega predsednika, da bo Turčija na sirskem ozemlju vzpostavila 12 opazovalnih postojank. Po mnenju Teherana bi bilo to nesprejemljivo.
»Turki imajo lahko vojašnice na svojem ozemlju in lahko počnejo, kar hočejo, znotraj svojih meja, vzpostavitev turških oporišč v Siriji pa bi bila nesprejemljiva,« je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Po njegovih besedah bi to predstavljalo agresijo na suverenost in ozemeljsko celovitost neodvisne države. »To bi seveda naletelo na nasprotovanje Islamske države in drugih držav,« je dodal.
