Mesec je Šarcu očital, da je predlog davčnih sprememb, ki je trenutno v obravnavi v DZ, razvojno škodljiv in asocialen. S spremembami pri lestvici za odmero dohodnine se bodo zvišale plače petim odstotkom najbolje plačanih v državi. "Poslanci bomo dobili eno minimalno plačo na leto več, ministrski zbor bo dobil okrog 800 do 900 evrov na leto več, menedžerji 1000 evrov na leto več," je dejal poslanec.
Šarec je ugotovil, da so davki najbolj pomemben vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a so hkrati tudi največji kamen spotike. Predlogi davčnih sprememb so po njegovih besedah odziv na trenutne javnofinančne razmere. "Nič več in nič manj," je dejal in dodal, da je treba vse ukrepe pretehtati tudi na dolgi rok.
"Zato smo od prvotno načrtovanih sprememb nekatere nekoliko omilili, vendar z razlogom. Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je zagotovil. Pogajanja s socialnimi partnerji se bodo nadaljevala že spomladi, seveda če bo gospodarska rast primerna.
Viša se obdavčitev kapitalskih dobičkov
Spremembe pri dohodnini so po njegovih besedah ključen del davčnega paketa, s katerim se razbremenjuje srednji sloj prebivalstva, visoko izobražen razvojni kader. Je pa spomnil, da se zvišuje tudi obdavčitev kapitalskih dobičkov s 25 na 27,5 odstotka. "Razumem, da bi si še bolj želeli obdavčiti 'bogate', vendar je treba ravnati v skladu s finančnim položajem, previdno in postopno," je dejal.
Šarec meni, da bo ponovno treba pretehtati tudi argumente za dvig davka od dohodkov pravnih oseb, kar si želijo tudi v Levici. "Iz tega izvira tudi vaše nestrinjanje s predlagano davčno zakonodajo, ki jo po novem postavljate kot enega izmed pogojev za nadaljnjo sodelovanje s koalicijo," je odvrnil Mescu, a hkrati opozoril, da gospodarstvo potrebuje nekaj časa za prilagoditev spremembam.
»Izvajanje EU projektov v polnem teku«
Izvajanje projektov in programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, je v polnem teku, je danes v DZ zagotovil premier Marjan Šarec. Zanikal je oceno poslanca NSi Jožefa Horvata, da naša država evropska sredstva črpa slabo. Slovenija pri izvajanju kohezijske politike ne odstopa bistveno od drugih članic, je dejal.
Horvat je v poslanskem vprašanju premierju ob današnjem začetku redne oktobrske seje DZ spomnil na nedavno opozorilo člana Evropskega računskega sodišča Sama Jereba, da je Slovenija do konca leta 2018 porabila 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz tekočega sedemletnega programskega obdobja, kar je razmeroma malo. »Smo šesta najslabša članica pri črpanju EU sredstev,« je dejal.
Šarec se je strinjal s poslancem, da črpanje ni zadovoljivo, a hkrati dejal, da Slovenija pri izvajanju kohezijske politike ne odstopa bistveno od drugih držav članic. »Zaostanek za povprečjem EU je 3,1-odstoten,« je dejal.
Slovenija ima v programskem obdobju 2014-2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike. Do konca leta 2018 je počrpala 16 odstotkov, do konca letošnjega septembra pa se je ta številka povečala na 26,4 odstotka. »Do konca leta pričakujemo še nekoliko boljši rezultat, saj se v zadnjih mesecih leta dinamika in vrednost izplačil bistveno povečata,« je dejal premier. Ob tem je spomnil, da se je naša država v prvih dveh letih tekočega programskega obdobja ukvarjala še s projekti iz prejšnjega programskega obdobja.
»Izvajanje projektov in programov je v polnem teku,« je zagotovil Šarec. Od januarja 2014 do konca avgusta 2019 je bilo izdanih za 2,52 milijarde evrov odločitev o finančni podpori za projekte, programe oziroma javne razpise, kar je 82 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev, je povedal.
Ni pa mogel postreči Horvatu z odgovorom, koliko denarja bo imela Slovenija v novem večletnem okviru 2021-2027. »Pogajanja o tem pomembnem dosjeju prihajajo v sklepno fazo šele to jesen,« je dejal in povedal, da se bodo lahko pogajanja začela šele potem, ko bo finsko predsedstvo predstavilo pogajalski okvir s številkami. Je pa opozoril, da Evropska komisija predlaga znižanje sredstev kohezijske politike za deset odstotkov, obstaja pa tveganje, da bo znesek za Slovenijo še dodatno znižan.
