Pa poglejmo, katere države so tudi članice OECD: ZDA, Nova Zelandija, Čile, Mehika, Japonska, Turčija, Koreja, Avstralija in seveda razvite države EU.
Sedaj pa naj spoštovani minister Bertoncelj odgovori, kako lahko spravimo na skupni imenovalec različne davčne sisteme, ki pokrivajo socialo, šolstvo, zdravstvo, pokojninski sistem, kulturo itd., v tako različnih družbenoekonomskih sistemih držav. Odgovor je seveda, da to ni mogoče. Iz tega lahko sklepamo, da Bertoncelj zavaja, ko iz teh tako heterogenih držav potegne zaključek, da so pri nas plače preveč obdavčene.
Po statističnih podatkih je znano, da so pri nas plače obdavčene podpovprečno v EU in smo glede tega v spodnji tretjini držav.
Seveda pa davki in prispevki od plač niso edini vir, s katerim se napaja država. Tu so še davek na dodano vrednost, trošarine, carine, obremenitve kapitala itd. Ker v Sloveniji tudi glede splošne davčne obremenitve veljajo določene dogme in nas gospodarski lobiji uvrščajo kar med davčno najbolj obremenjene države, je dobro pogledati mednarodne primerjave. Edino realno je, da se naš davčni sistem primerja z državami EU, ki imajo podoben družbeni in socialni sistem.
Celotni prihodki od davkov in socialnih prispevkov v BDP leta 2016 so bili: Slovenija 36,8 odstotka, EU 40 odstotkov, Hrvaška 37,7 odstotka, Madžarska 39,2 odstotka, Italija 42,7 odstotka, Avstrija 42,7 odstotka, Nemčija 40,2 odstotka. To so po mojem države, s katerimi bi se morali primerjati.
Iz gornjega pregleda se vidi, da je Slovenija glede davčnih obremenitev zelo solidna in da ni razloga, da gospodarstvo in politika stalno kritizirata, da smo pri nas celo med najbolj obdavčenimi državami. V GZS in drugih lobističnih organizacijah naj raje iščejo vzroke za nizko dodano vrednost in konkurenčnost pri sebi. Strategija razvoja na poceni delovni sili in davčnem dampingu pa spada bolj v tretji svet.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
