Zanimanje za študijske izmenjave, obiske, prakse, zaposlitve in prostovoljstvo v tujini iz leta v leto narašča. Eden pomembnejših razlogov za to je dejstvo, da so izkušnje, pridobljene v tujini, vse bolj cenjene tudi pri delodajalcih. Razlogov, zakaj se posameznik odloči za izzive v tujini, je veliko, najpogosteje pa so to učenje tujega jezika, specifika študija in ustvarjanje boljših poklicnih možnosti. Mobilnost mladih, predvsem učna mobilnost mladih, je področje, ki ga Evropska unija spodbuja.
Tujina pomaga do prve zaposlitve
Maja je Evropska komisija objavila ugotovitve obsežne študije, ki temeljijo na povratnih informacijah približno 77.000 visokošolskih študentov in osebja ter več kot 500 organizacij ter merijo in analizirajo učinek programa Erasmus+ na udeležence in upravičence visokošolskega izobraževanja. Ključne ugotovitve analize potrjujejo, da so po zaslugi programa študenti in študentke uspešnejši v zasebnem in poklicnem življenju, univerze pa inovativnejše. Več kot 70 odstotkov nekdanjih študentov Erasmus+ navaja, da po vrnitvi iz tujine bolje vedo, kakšne poklicne poti si želijo. 80 odstotkov se jih zaposli v treh mesecih po zaključku študija, 73 odstotkom pa izkušnja v tujini pomaga do prve zaposlitve. Program tudi krepi občutek pripadnosti v Evropi. Več kot 90 odstotkov študentov izboljša sposobnost dela in sodelovanja z ljudmi različnih kultur ter ima občutek evropske identitete. Ugotovitve še kažejo, da so nekdanji udeleženci programa bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo od tistih, ki niso bili v tujini.
Mednarodni projekti
Poleg učne mobilnosti programi spodbujajo tudi sodelovanje strokovnjakov v mednarodnih projektih, katerih namen je dvig kakovosti šolstva, krepitev sodelovanja z gospodarstvom, izboljšanje kakovosti vzgoje in poučevanja. Poudarek je na gradnji kompetenc in krepitvi razvoja človeškega kapitala. Učenci, dijaki, študenti, odrasli zaposleni in strokovnjaki prek tujih gostujočih predavateljev, vključitve študentov iz tujine in spletnega sodelovanja vključujejo mednarodne in medkulturne razsežnosti tako v formalni kot tudi neformalni obliki.
Bega možganov ni mogoče preprečiti
Prav vse, ne samo mlade, je treba spodbujati k vseživljenjskemu izobraževanju, usposabljanju in dopolnjevanju znanja in izkušenj tudi v tujini. Pomembno pa je, da tiste strokovnjake, ki ostanejo v tujini, znamo privabiti nazaj in jim ponuditi primerne izzive za delo in njihov razvoj. Ostaja pa dejstvo, da bega možganov ni mogoče in tudi ni smiselno preprečiti v celoti. Mobilnost je naša sedanja in prihodnja realnost. Lahko bi postavili maksimo »Če nisi mobilen, te ni«. Tolikšen je vpliv današnjih možnosti, ki jih vsekakor velja izkoristiti, kajti narediti premik čez državno mejo pomeni prestopati tudi meje v glavi, kar vsekakor ni slabo.
Za študente in delodajalce
Karierni centri Univerze v Ljubljani spodbujamo radovednost mladih, medkulturno sodelovanje, povezovanje s potencialnimi delodajalci, pridobivanje dodatnega znanja in veščin, pridobivanje dodatnih delovnih izkušenj doma in v tujini ter proaktivnost v smeri nadaljnjega načrtovanja karierne poti. Ker aktivnosti Kariernih centrov sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, so tako za študente Univerze v Ljubljani kot za delodajalce brezplačne. Več informacij o nas lahko poiščete na spletni strani www.kc.uni-lj.si. Vse naše študente, ki jih zanimajo izzivi v tujini, vabimo, da se povežejo z nami. Prav tako lepo vabljeni k sodelovanju dobri delodajalci, ki načrtujete novo zaposlovanje. Vključite se lahko v naše aktivnosti, ki jih organiziramo na fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani: karierne dneve, hitre zmenke s študenti, predstavitve na fakultetah in akademijah, obiske v vaša delovna okolja itd. Veseli bomo vaših vprašanj in novih predlogov za sodelovanje.
