Že tretje leto zapored želi Združenje DrogArt problematiko izkoriščanja delavcev približati javnosti in vzbuditi zavest, da smo potencialne žrtve izkoriščanja lahko vsi. Triki, ki jih uporabljajo izkoriščevalski delodajalci, so namreč postali vedno bolj subtilni in se jih pogosto niti ne zavedamo. V eni uri morajo udeleženci v sobi pobega razrešiti šestindvajset zagonetk. Moderatorji jih spremljajo prek kamer, če se jim zatakne, pa vskočijo in jim po voki-tokiju dajejo namige, kako naprej.
V vsakem eksponatu se skriva izziv
Prostor je napolnjen z različnimi predmeti, ki simbolizirajo skupine ljudi, ranljive za izkoriščanje, ali določeno panogo, kjer se izkoriščanje največkrat dogaja. Različno pohištvo, ležišča, lestev in podobno so postavljeni ob zid v sobi. Nad vsakim predmetom je plakat, na katerem je predstavljena določena problematika. Nad pručko z brisačami so izjave turističnih delavcev, med njimi matere samohranilke, ki dela v hotelu: »Direktor nas sili, da delamo tudi po dvanajst ur na dan. Ko sem zbolela in javila, da imam vročino, so mi rekli, da lahko kar za vedno ostanem doma.« Vsak predmet si morajo udeleženci dobro ogledati in raziskati, kakšen izziv ponuja. Razmišljati morajo asociativno in se ravnati po intuiciji. Čisto ob vhodnih vratih je voziček za razvažanje hrane, ta simbolizira gostinstvo. Na spodnji polici je nekaj kozarcev: čemu služijo, je uganka. Masivna stara pisalna miza ima vse predale zaklenjene z verigami, v njih se zagotovo nekaj skriva. Udeleženci morajo poiskati trištevilčne kode, ki bodo te ključavnice odklenile. Prav tako pa morajo osmisliti globus, list papirja in pisalo, ki so na mizi. Tanja Rudolf Čenčič iz DrogArta je namignila, da je v sobi veliko stvari povezanih s kreativnim obračunavanjem nadur. Morda je to stenska ura, ki stoji in kaže petnajst čez pet? Prav vsak predmet osvetli določeno problematiko izkoriščanja delavcev.
Žrtve izkoriščanja pogosto mladi
Ena od oblik trgovine z ljudmi je prisilno delo. Državna tožilka Darja Šlibar je na novinarski konferenci pojasnila, da »kaznivih dejanj prisilnega dela pri nas ni veliko. Bili so posamezni primeri beračenja in služabništva. V tujini so kupili mlado dekle, se z njo v Sloveniji poročili in postala je služabnica.« Iz prisilnega dela sledi izkoriščanje delavcev, tega pa je v Sloveniji ogromno. Suzana Mašat z Inšpektorata Republike Slovenije za delo opozarja: »Naši inšpektorji so naleteli na primere neizplačevanja plač, regresov, prispevkov, delavke so delale v času porodniškega staleža, delavci niso opravljali dela, ki je bilo navedeno na pogodbi, delali so na črno in tako naprej.« Panoge, kjer se izkoriščanje dogaja najpogosteje in so predstavljene tudi v sobi pobega, so gostinstvo, turizem, gradbeništvo, dejavnost čistilnih servisov, avtoprevozništvo…
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice opozarja na nepravilnosti prav v slednji panogi: »Nekateri vozniki imajo urno postavko, in sicer en cent na kilometer. V Sloveniji ni urne postavke, razen pri študentskem delu. Oni ne vedo, da je to nezakonito, saj jim je bilo predstavljeno kot standardno, in se o tem niti ne sprašujejo.« Na novinarski konferenci so prav tako pojasnili, da so žrtve izkoriščanja največkrat mladi, ki ne poznajo svojih pravic in se vse prevečkrat znajdejo v prekarnih oblikah dela, ter migranti. Mnogi niti ne znajo jezika, za svoje preživetje pa so pripravljeni narediti marsikaj.
Soba pobega pod nazivom Izkoriščanje delavcev bo odprta devet dni. Vstop je prost, treba se je le predhodno dogovoriti za termin.
