A ker so danes časi drugačni, je prav in nadvse koristno, da kdaj za krmilo poprime tudi ženska. O prednostih enega ali drugega spola to pot ne bi razpravljali, oboji imajo nekaj dobrih in tudi nekaj slabih lastnosti, ki so včasih povsem gensko ali evolucijsko pogojene. Včasih pa so le plod značaja. Nekoč je odličen dirkač Jackie Stewart rekel, da ženska lahko zagotovljeno na tri načine užali moškega. Prvo trditev sem pozabil, druga je, da mu reče, da je slab ljubimec, in tretja, da ne zna voziti avtomobila. S tem očitno zadane moški ego najgloblje v srce. Če bi dodale, da ne znajo voditi avtomobilske industrije, bi bil udarec verjetno manjši. Kajti avtomobilska industrija je prezapleten proces, da bi bilo vse odvisno le od egotripov.
Ti se praviloma ne končajo dobro, v preteklosti pa je kar nekaj žensk znalo dobro poprijeti za krmilo različnih znamk. Naštejmo le Mary Barro, šefinjo pri General Motors, Pamelo Fletcher, šefinjo za globalni trg električnih vozil pri isti znamki, in Lindo Jackson, predsednico uprave Citroëna. Pa Fordovo Barb Samardzich in Clotildo Delbos, ki so jo na vrh Renaulta nedavno postavili po zadnjih dogodkih okoli Carla Ghosna in njegovih ljudi. Če se malce ozremo v preteklost, bomo videli, da so danes avtomobili takšni, kot so, tudi po zaslugi žensk.
Ste že slišali za Florence Lawrence? Ne? Pa bi lahko. Nekdanja igralka, rojena leta 1886, je bila prva, ki je samoiniciativno izumila smernike na vozilu. Začela je z uporabo signalnih zastavic na vsaki strani vozila, da je z njimi nakazala, v katero smer želi zaviti. Po svoje je odgovorna tudi za zavorno luč, saj je pri zaviranju svojega avtomobila skozi okno pokazala znak stop, torej je nakazala vozniku za sabo, da se njen avtomobil ustavlja. Njena mama Charlotte Bridgwood pa je leta 1917 patentirala električno gnani brisalnik na sprednji šipi avtomobila, ki je bil naslednji korak pri razvoju tega pomembnega pripomočka. Prvega, ročnega, je razvila in patentirala prav tako ženska, Mary Anderson, leta 1903.
Še dolgo bi lahko naštevali, kar pove le eno: mogoče ženske niso tako zelo prisotne v samem vrhu vodenja avtomobilske industrije, so pa že v preteklosti še kako vplivale, da imamo avtomobile take, kot jih poznamo danes. Pri tem lahko ugotovimo, da so tiste predstavnice nežnejšega spola, ki so poprijele za vajeti znamk, svojo nalogo opravile (in jo še opravljajo) dobro in enakovredno moškim. Konec koncev, kdo je bil prvi »šofer« in začetnik zgodovine avtomobilizma v Evropi? Da, Bertha Benz, ki je leta 1888 za 96 kilometrov dolgo pot potrebovala 12 ur in med preskusi vozila razvila zavorne obloge. Da, bila je ženska, več verjetno ni treba dodati.
