Sto let zaradi organiziranja referenduma, ki v Španiji po španski ustavi ni nezakonit; to možnost so leta 2007 eksplicitno odstranili iz španskega kazenskega zakonika kot kaznivo dejanje. Sto let, ker je nekdo miroljubno in demokratično uveljavljal svoje pravice zavednega državljana. Sto let, ker so ljudem omogočili, da so glasovali, sto let, ker so razpravljali v katalonskem parlamentu in ker so se zavzemali za svoje ideje. Tem ljudem, mojim kolegom in prijateljem, so sodili in jih v 21. stoletju obsodili zaradi njihovih političnih stališč. Še več, to se je zgodilo v samem srcu Evropske unije, unije, ki naj bi temeljila na človekovih pravicah in svoboščinah. To nas postavlja pred resno vprašanje o samem bistvu demokracije v Evropi.
Rezultat sojenja z obsodbo nedolžnih ljudi na zaporno kazen predstavlja zgodovinsko napako Španije. Napako, ki nikakor ne izboljšuje sedanje situacije, ampak samo še poslabšuje sedanje razmere. Katalonska vlada in katalonska družba kot celota sta se vedno zavzemali za demokratično reševanje tega problema med Katalonijo in Španijo. Prizadevanje španske vlade, da bi rešila krizo z odločitvijo sodišča in zaporniškimi celicami, ne bo nikoli prineslo rešitve problema. Poslati politične nasprotnike v zapor za sto let ni rešitev.
Napredek je možen samo z dialogom, za to si že vseskozi prizadevamo mi in to v zadnjih nekaj letih zahtevajo katalonski parlament in mednarodni posredniki iz Evrope. Nasprotno od katalonske vlade pa Pedro Sanchez nikoli ni poskušal najti poti z mrtve točke, tako da bi se pogajal. To je postalo še bolj očitno po kazni, ki sta jo od začetka sojenja februarja zahtevala urad državnega tožilstva in urad španskega pravobranilstva, organa, ki sta neposredno povezana s špansko vlado. Nekateri so mislili, da bo Sanchezovo vodenje vlade umirilo konflikt, toda žal smo ugotovili, da Sanchez nima ne volje ne sposobnosti, da bi v zadevi dosegel napredek.
Zaradi tega sojenja demokraciji in sodbe proti demokraciji je postala rešitev katalonskega vprašanja v kraljevini Španiji še veliko težje dosegljiva. S tem ko se zadeva rešuje s pomočjo sodišč, se konflikt neizogibno prenaša na preostalo Evropo, njene institucije in njena mednarodna sodišča. Glede tega je življenjskega pomena, da mednarodna skupnost prevzame aktivno vlogo pri reševanju konflikta med Katalonijo in Španijo. V resnici pa dogajanje po sojenju dokazuje, da to ni več notranja zadeva Španije; gre za evropsko in globalno krizo. Obstajata dve možnosti: bodisi bo svet posredoval bodisi bo konflikt postajal le še hujši in bo povzročal še več težav tistim, ki si zelo jasno želijo, da bi se mu izognili.
Katalonska vlada verjame, da obstaja rešitev, a ne z golo silo ali sodišči, ampak z dialogom in glasovanjem. To je možno in prizadevanj za to ne bomo opustili, saj je to edina pot naprej. Mednarodno skupnost pozivamo, da nastopi in enkrat za vselej zahteva demokratično rešitev s pomočjo pogajanj. Gre za temeljne pravice v Evropi in evropski demokrati ne morejo ostati tiho. Po tej sodbi ni več mogoče molčati.
Ti nedolžni ljudje ne sodijo v zapor. Razglasitev demokratičnega glasovanja za kaznivo dejanje nikoli ni rešitev problema, ampak ravno nasprotno. Katalonski državljani morajo imeti pravico, da odločajo o svoji usodi z glasovanjem brez strahu, da bodo za to preganjani. Demokracija mora zmagati. Od tega je odvisna blaginja prihodnjih generacij, in to ne le v Kataloniji in Španiji. Evropa, zdaj je vse odvisno od tebe.
ALFRED BOSCH, minister za zunanje zadeve v katalonski vladi