Češkega mojstra, ki je med drugim zapel dve veliki, tudi nam znani uspešnici Tam kam chodí vítr spát (Tja, kamor gre veter spat je pri nas izvajal Stane Mancini) in Die Biene Maja (pri nas Čebelica Maja, Janko Ropret), je na zadnjo pot pospremilo kar 300.000 žalujočih. Gott se uvršča med velike pevce oziroma glasbenike, ki so imeli v zadnjih letih velike pogrebne slovesnosti – v regiji lahko omenimo Tošeja Proeskega, Oliverja Dragojevića in seveda Slavka Avsenika. A veliki in pomembni pogrebi v zgodovini so bili že prej, čeprav, to je treba priznati, ni povsem natančnih podatkov o orjaških komemoracijah v Aziji, predvsem na Kitajskem (Mao Cetung), v Severni Koreji (Kim Il Sung) in Indiji. V našem zapisu se bomo posvetili pogrebom, na katerih je bilo največ ljudi ali največ pomembnih zemljanov.
Conjeevaram Natarajan Annadurai, 1969
Zadnji prvi minister indijske države Madras in prvi prvi minister indijske države Tamil Nadu je bil 3. februarja 1969 pokopan pred približno 15 milijoni ljudi v Čenaju (ki ima kakšnih osem milijonov prebivalcev). Annadurai (1909–1969) je bil v Madrasu oziroma v državi Tamil Nadu, kot se ta teritorij imenuje od začetka leta 1969, izjemno popularen. Med drugim je bil ustanovitelj in od začetka leta 1949 do svoje smrti vodja levičarske socialne stranke Dravida Munnetra Kazhagam. Annadurai je bil pomemben indijski politik, a hkrati velik borec za pravice tamilske etnične skupnosti, ki v velikem številu (70 milijonov) živi na jugovzhodu Indije. Pogreb velikega politika naj bi imel največ udeležencev v zgodovini in ga v tej kategoriji omenja tudi Guinnessova knjiga rekordov. V Čenaju je zdaj velik spominski mavzolej, kjer je bil veliki politik pokopan z vsemi častmi. Annadurai ni bil veren, bil je velik nasprotnik vraževerja ter okoriščanja z vero.
Ajatola Homeini, 1989
Ruholah Musavi Homeini (1902–1989) je bil najpomembnejši iranski politični voditelj in klerik. Velik del svojega življenja je preživel v tujini (Turčija, Irak, Francija), predvsem zaradi svojih političnih stališč do iranskega šaha Reze Pahlavija. Vrnil se je leta 1979 in začel veliko revolucijo, ki je povsem spremenila državo. Umrl je 5. decembra, na pogrebu pa naj bi bilo okoli 12 milijonov ljudi. Pravijo, da je bila vrsta užaloščenih dolga več kot 32 kilometrov, v neverjetni množici naj bi osem ljudi umrlo, ranjenih je bilo okoli 500 ljudi.
Janez Pavel II., 2005
Na pogrebu enega najpopularnejših papežev, Poljaka Karola Wojtyle, ki je umrl v 84. letu starosti, je bilo v Rimu okoli štiri milijone ljudi. Skupaj z njimi pa na uradni komemoraciji tudi deset kraljev, 80 aktualnih in bivših predsednikov držav, 75 vodij vlad posameznih držav, pa še 15 delegacij različnih verskih gibanj in seveda vsi veliki katoliški kardinali in škofje. Iz Slovenije so bili v Rimu takratni predsednik Janez Drnovšek, premier Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel ter škofi Alojz Uran, Franc Kramberger in Metod Pirih.
Josip Broz - Tito, 1980
Na pogrebu v Beogradu je bilo okoli 700.000 ljudi, veliko več jih je postalo ob progi, ko so Tita z modrim vlakom peljali iz Ljubljane v Beograd. Slovesnost je rekordna predvsem zaradi državnikov, ki so prišli v Beograd. 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 47 zunanjih ministrov in 40 delegacij različnih političnih strank. Manjkala sta le dva velika: Jimmy Carter – po Bushevih kritikah je mesec dni kasneje prišel na grob – in Fidel Castro, ki je bil s Titom sprt zaradi neuvrščenih.
Lady Diana, 1997
Pogreb britanske princese in nekdanje žene angleškega prestolonaslednika Charlesa je bil velik dogodek, čeprav ni šlo za državni pogreb, ampak za kraljevski pogreb z anglikansko liturgijo. Na londonskih ulicah se je od princese poslovilo milijon ljudi, televizijski prenos naj bi si ogledalo kar dve milijardi in pol ljudi. Več kot pestra je bila, ob kronanih glavah in politikih z vsega sveta, tudi zasedba pop zvezdnikov: Cliff Richard, Tom Hanks, Steven Spielberg, Elton John, George Michael, Mariah Carey, Luciano Pavarotti, Tom Cruise, Nicole Kidman…
John Fitzgerald Kennedy, 1963
25. novembra je v Washingtonu potekal državni pogreb najpopularnejšega ameriškega predsednika, ki je tri dni prej umrl v atentatu v Dallasu. Pogreba se je udeležilo kakšnih 500.000 ljudi, bolj kot po številu pa je pogreb znan po tem, da ga je uspela organizirati pretresena Jacqueline Kennedy, ki je bila v usodnih trenutkih z možem v avtu. Pogreba se je udeležilo devetnajst voditeljev prijateljskih držav. Največji pogreb v zgodovini ZDA sta iz Jugoslavije obiskala zunanji minister Koča Popović in premier Petar Stambolić.
Ayrton Senna, 1994
Po veliki nesreči na dirki formule 1, prvega maja v italijanski Imoli, so smrt Ayrtona Senne v Braziliji označili za nacionalno tragedijo in brazilska vlada je razglasila tridnevno žalovanje. Na pogrebu 5. maja v Sao Paulu je bilo več kot tri milijone ljudi. Med dirkači so bili na komemoraciji Alain Prost, Gerhard Berger, Jackie Stewart, Damon Hill, Thierry Boutsen, Rubens Barrichello in Emerson Fittipaldi, družina preminulega pa ni dovolila, da bi prišla na pogreb šef formule 1 Bernie Ecclestone in predsednik FIA Max Mosley.
Hugo Chavez, 2013
Venezuelski voditelj je umrl 5. marca, oblasti so določile sedem dni žalovanja, pogrebna slovesnost v Caracasu pa je potekala 8. marca. Vzrok smrti je bil srčni napad ob zdravljenju raka, čeprav je njegov naslednik Nicolas Maduro trdil, da so Chaveza zastrupili Američani. Na pogrebu je bilo kar dva milijona ljudi, med njimi delegacije iz 50 držav. Predvsem je šlo za predsednike in premierje južnoameriških držav, z drugih celin pa sta bila najbolj izpostavljena beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in iranski voditelj Mahmud Ahmadinedžad.
Rudolph Valentino, 1926
Italijanski igralec (1895–1926) je bil največji zvezdnik nemega hollywoodskega filma. Zaradi njega so gledalke in gledalci padali v nezavest, gre za (prvega) zvezdnika, ki se ga je oprijelo ime Latin Lover. A prava histerija je pravzaprav nastopila ob njegovi nenadni smrti. 24. avgusta so nastali na Manhattnu hudi nemiri. Nekaj oboževalcev je naredilo samomor, drugi so se udeležili slovesnosti in hoteli odpreti krsto, češ da v njej ni Valentina; za kakšnih 100.000 oboževalcev v transu je poskušalo poskrbeti nekaj sto policistov.
Evita Peron, 1952
Skoraj tri milijone ljudi je na zadnjo pot pospremilo argentinsko političarko in ženo predsednika Juana Perona, ki je umrla za rakom materničnega vratu. Evita Peron (1919–1952) je izhajala iz revne družine, potem pa je kljub pomanjkanju izobrazbe uspela s svojo nepopustljivostjo. Eva Peron je bila simbol revnih in simbol žensk, njen pogreb pa je bil veličasten. Ko so leta 1955 Juana Perona vrgli z oblasti, so Evitino truplo preselili v Milano, potem pa so ga leta 1971, ko se je Peron vrnil iz izgnanstva in spet postal predsednik, vrnili v Buenos Aires.
