Približno pravimo zato, ker so španske oblasti, ki so referendumu nasprotovale, zasegle skrinjice s skoraj 750.000 glasovnicami, pa tudi sicer so na razne načine ob pomoči policijskih enot ljudem nasilno preprečevale prihajanje na volišča. Medtem ko se je tedanji prvi mož Katalonije Carles Puigdemont pred pregonom umaknil v tujino, je najvišja kazen, 13 let zapora, doletela nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa. Kako se zgodovina ponavlja. V enakem zgodnjeoktobrskem obdobju pred 47 leti, takrat še pod diktaturo generala Franca, je v Španiji potekalo sojenje zoper skupino Kataloncev, članov organizacije za osamosvojitev Katalonije. Le da so tem prisodili dosti višje kazni. Pretepenemu in nečloveško mučenemu Ramonu Llorci Lopezu je sodišče prisodilo 30 let zapora, medtem ko je njegov tesnejši sodelavec Carles Garcia Sole dobil 20 let zapora. In tudi takrat se je vodja organizacije Katalonska osvobodilna fronta pred aretacijo zatekel v tujino. Obstajala je celo bojazen, da bo sodišče izreklo tudi smrtne obsodbe, vendar do teh zaradi odziva širše evropske in svetovne javnosti ni prišlo.
Bombni atentati v Barceloni
BARCELONA, 19. – Pri spomeniku padlim v središču mesta sta eksplodirali bombi, ki sta povzročili veliko materialno škodo, saj sta resno poškodovali stebre, ki so visoki približno 6 metrov. V industrijskem predmestju Tarrasa sta nekaj minut kasneje eksplodirali drugi dve bombi, ki sta poškodovali občinsko palačo in nekaj bližnjih hiš; poleg tega bo predmestje nekaj časa brez električnega toka, ker je ena od obeh bomb poškodovala visokonapetostni transformator.
Primorski dnevnik, 20. maja 1972
Tudi Katalonci doživljajo svoj Burgos
Pri nas le malokdo ve, da poleg večine kastiljskih Špancev in Baskov živi v Španiji še tretja narodnost: Katalonci. Ti živijo na sredozemski strani polotoka, okoli Barcelone in kot pri Baskih je tudi pri njih narodna zavest kot dodatni občutek zapostavljenosti pripomogla, da se je razvil upor proti Francovi oblasti. Odpor vodi FAC – Katalonska osvobodilna fronta –, ki je v zadnjih dveh letih izvedla kakih trideset akcij proti sedežem Francove stranke, vojašnicam redne vojske in narodne garde, železnicam, sredstvom vladne propagande in podobnim objektom.
Letos pomladi, 18. maja, je eksplozija razrušila monumento de los caidos – spomenik Francovim vojakom, padlim v državljanski vojni v Barceloni. Policija je nujno potrebovala čim bolj kričeč uspeh pri odkritju krivcev, da bi lahko rešila svoj ugled in hkrati prestrašila morebitne druge atentatorje. Politično-socialna brigada barcelonske policije je izvedla masovne aretacije in 27. maja predstavila javnosti izid protiukrepov.
Barcelonski guverner Tomas Pelayo Ros je izjavil tisku in radiu, da je španska policija zadala hud udarec katalonski odporniški organizaciji. Aretiranih je bilo 8 oseb, drugih 9 pa se je izognilo aretaciji z begom v tujino.
Večino zapornikov so divje mučili. Še posebej pa sta bila mučena Garcia Sole in Llorca Lopez. Lopezu so hudo poškodovali ledvice in hrbtenico, in to na račun mučenja, ki je bilo mišljeno nalašč za to vrsto trajnih poškodb. (…)
Francovski režim skuša uporabiti nauk, ki ga je izluščil iz procesa v Burgosu. Takrat se je proces vlekel precej časa, mednarodno javno mnenje je imelo precej časa, da se je seznanilo z zadevo, Baski so si napravili odlično propagando, režim je bil postavljen v slabo luč in notranja opozicija se je s tem okrepila; skratka, proces je dosegel obratni učinek od tistega, ki so si ga zamislili. Španske oblasti so zato tokrat skušale izpeljati proces čim hitreje, v zatišju in poleti, ko so šole zaprte in je javno mnenje »na počitnicah«. Kljub previdnosti pa frankistom ni šlo vse gladko. Celo nekateri oficirji niso odobravali, da se z zadevo ukvarja vojaško sodišče, kar naj bi postavilo vojsko v slabo luč pred ljudstvom. Sodnik Alvarez Alvarez, ki naj bi vodil proces, je odklonil odgovornost in fašistični funkcionarji so morali v vsej naglici poiskati bolj pokornega posrednika njihove pravice. (…)
Primorski dnevnik, 30. septembra 1972
Francov teror nad Katalonci
Režim generala Franca v Španiji pripravlja sodno obravnavo proti skupini devetih Kataloncev pod obtožbo, da so pripadali Katalonski osvobodilni fronti (FAC), katere namen je ustanovitev neodvisne katalonske države. Proces bo verjetno pred vojaškim sodiščem in devetim Kataloncem grozi smrtna obsodba. (…)
Katalonce, katerih aretacijo so španske oblasti naznanile 27. maja letos na posebni tiskovni konferenci v Barceloni, dolžijo, da so hoteli Katalonijo odtrgati od Španije in ji pridružiti francosko ozemlje Rosellon, kjer živi katalonska manjšina, ter ustanoviti iz obeh ozemelj neodvisno Katalonijo. (…)
Kot dozdevni krivci so bili aretirani 22-letni Carlos Garcia Soler, voznik tovornjakov, 33-letni Ramon Llorca Lopez, tekstilni delavec, in še šest drugih, o katerih pa je policija objavila samo začetnice. (…) Policijsko poročilo pa je tudi javilo, da je več ljudi, katere so nameravali aretirati, pobegnilo, med njimi voditelj Osvobodilne fronte Jose Pascal, ki se baje skriva v Franciji. (…)
Proces proti tem Kataloncem bo tipični zastraševalni proces, ki naj bi preplašil katalonsko ljudstvo in ga odvrnil od osvobodilnega boja.
Katalonski narod šteje okrog 7 milijonov duš in ima lastno zanimivo zgodovino, bogato kulturno dediščino in lasten jezik, ki pa je prepovedan v šolah in izrinjen iz vsega javnega življenja. Ohranja se v družinah. Narodno ime Katalonci izhaja iz imena Gotov (Kati), ki so vladali v Španiji pred arabskim vdorom v 8. stoletju. V katalonskem jeziku je še sedaj najti gotske besede, vendar je to danes jezik latinske jezikovne skupine, a močno različen od kastiljščine. (…)
Novi list, 5. oktobra 1972
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
