Ogrevanje z lesnimi peleti se je v Evropi pojavilo okrog leta 1996, kakšnih deset let pozneje je prodaja takšnih peči začela naraščati tudi pri nas. Zanimanje za pelete se je povečalo pred približno desetimi leti, ko je zaradi rasti cen kurilnega olja investicija v peč na pelete postala ekonomsko vse bolj upravičena. Z državnimi spodbudami za menjavo peči prek subvencij Eko sklada so postali peleti nekaj povsem vsakdanjega in so danes splošno razširjen energent, ki ga lahko kupimo v trgovskih centrih, kmetijskih zadrugah, na bencinskih servisih. Prvi del prispevka namenjamo vsem, ki morda razmišljate o menjavi dotrajane peči na kurilno olje, v drugem delu pa obstoječe uporabnike peletov opozarjamo na pomen kakovostnega energenta.
Ogrevanje s peleti je lahko popolnoma samodejno
Sodobne novogradnje so zaradi dobre izolativnosti pogosto primerne za uporabo toplotne črpalke, pri menjavi peči v starejših objektih pa je nizkotemperaturni sistem ogrevanja večinoma neprimeren, če se ne lotimo tudi celovite energetske sanacije. Obstoječe peči na kurilno olje se zato pogosto nadomešča s pečmi na biomaso, katere cena ni odvisna od gibanja cen nafte. Cene drv in peletov se ne gibljejo tako drastično kot cene fosilnih goriv, namestitev sodobnih kotlov pa je ustrezna tudi iz okoljskega vidika. V primerjavi z drvmi so peleti enostavnejši za uporabo. Vklop in izklop peči je avtomatiziran, so manj zahtevni za shranjevanje, iz skladiščnega zalogovnika jih do peči transportira polž. Sami moramo poskrbeti za čiščenje pepela in saj ter založenost zalogovnika. Ta je lahko dovolj velik za celotno kurilno sezono ali pa zgolj za nekaj dni, kar je odvisno od razpoložljivega prostora.
Od visokih izkoristkov do mobilnega nadzora
Peči na pelete omogočajo visoke izkoristke, ki se tudi pri pečeh v srednjem cenovnem razredu gibljejo okrog 80–90 odstotkov in višje. Visokoučinkovite niso zgolj izvedbe za centralno ogrevanje, temveč tudi kaminske peči in vložki za namestitev v bivalne prostore, prednost vseh peči na pelete pa je tudi zmanjšan vpliv uporabnika na potek gorenja. Zaradi samodejnega odmerjanja peletov v kurišče je temperatura gorenja ob pravilno nastavljenih parametrih ves čas gorenja dovolj visoka, da nastaja manj škodljivih emisij. Če lahko pri kurjenju drv na temperaturo v kotlu vplivamo s frekvenco nalaganja in debelino polen, je pri peletih z avtomatiziranim dodajanjem zagotovljeno izgorevanje na visokih temperaturah, kar omogoča visoke izkoristke, nižje emisije in daljšo življenjsko dobo peči. Peči višjih razredov torej ne izstopajo zaradi boljše učinkovitosti, temveč se ta razred razlikuje predvsem po razpoložljivosti dodatne opreme, dražjih materialih, kompleksnejših sistemih nadzora in podobnem. Proizvajalci pri teh pečeh obljubljajo manj zahtevno čiščenje, oglašujejo tudi privlačnejši videz in izpopolnjeno avtomatizacijo. Zanimiv je recimo nadzor prek daljinskega upravljalnika ali pametnega telefona, kar nam omogoči sprotno spreminjanje nastavitev ali na primer nekajurni zamik vklopa v primeru nepredvidene odsotnosti.
Izbira peletov ima odločilen vpliv
V Sloveniji je približno dvajset proizvajalcev peletov in če upoštevamo še trgovce z uvoženimi peleti, ugotovimo, da lahko potrošnik izbira med nekaj deset različnimi izdelki. Ker kakovost peletov bistveno vpliva na učinkovitost ogrevanja, moramo kot uporabnik nekaj pozornosti nameniti tudi izbiri. Lesne pelete se deli v tri kakovostne razrede – A1, A2 in B, v katere so razporejeni glede na vsebnost vlage, ostanek pepela, mehansko obstojnost in gostoto nasutja. O kakovosti veliko pove ostanek pepela, ki mora biti v peletih v najvišjem kakovostnem razredu A1 nižji od 0,7 odstotka, v kakovostnem razredu A2 je zgornja meja pepela 1,2, v razredu B pa 2 odstotka. Večjo prisotnost pepela se opazi pri praznjenju posode za pepel, ki je bolj napolnjena kot običajno, pri ogrevanju pa se kaže kot počasnejše doseganje želene temperature v kotlu ali toplotnem zalogovniku. V ostanku pepela ne sme biti drugih nečistoč oziroma žlindre. Če pepel ni siv in se pod prsti ne zdrobi, vidni pa so sprijeti ostanki nečistoč, pomeni, da imajo peleti velik delež nečistoč, ki močno obremenjujejo peč in ozračje. Visokokakovostni peleti imajo tudi boljšo mehansko odpornost in nizko prisotnost vlage. Za mehansko manj obstojne pelete je značilna večja prisotnost prahu, ki je opazen predvsem na dnu vreče. Takšni peleti ob gorenju bolj obremenjujejo okolje, večje količine finega prahu pa lahko tudi ustavijo polžasti transporter za dovod peletov v peč. Vsebnost vode zmanjšuje kurilno vrednost peletov, saj se toplota porablja za segrevanje vode. Nizka vlažnost peletov ni pomembna zgolj pri proizvodnji ali nakupu, temveč tudi pri skladiščenju, saj se peleti v neprimerni shrambi navlažijo in izgubijo znaten del navedenih lastnosti.
Kakovost temelji na podatkih, preverljiva naj bo s certifikati
Poleg podatkov o fizikalnih lastnostih peletov boste na embalaži pogosto zasledili še potrdilo o prejemu certifikata. Pri nas sta najbolj značilni oznaki ENplus in DINplus, ki jih lahko prejmejo zgolj peleti v razredu A1 in A2. Organi za certificiranje z naključnim preverjanjem redno potrjujejo ustreznost certificiranih peletov, zato sta omenjena certifikata v praksi zanesljivejši kazalnik kakovosti kot zgolj navedene tehnične lastnosti. Poleg certifikatov in tehničnih lastnosti vam pred nakupom svetujemo tudi pregled aktualnih testov peletov v izvedbi Zveze potrošnikov Slovenije. Ta skoraj vsako leto preveri kakovost najbolj prodajanih peletov pri nas ter preveri ustreznost oznak glede vseh parametrov. Stanje se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, saj sta bila razreda A1 in A2 še pred petimi leti redkost, več je bilo tudi popolnoma neprimernih peletov. Takšne občasno zaznajo tudi v zadnjih letih, a odstopanja od navedenih lastnosti je manj kot nekoč. Za več informacij obiščite njihovo spletno stran – www.zps.si.
Menjava priporočljiva
Če tehtate med drvmi in peleti, ni dovolj, da primerjate zgolj podatke na papirju. Če se osredotočite na izkoristek, če primerjate porabo drv in peletov ter spremljate tudi njihovo ceno, se morate posvetiti tudi praktičnemu vidiku kurjenja s peleti v primerjavi s poleni. Enostavnemu vzdrževanju toplega doma je težko pripisati ceno in ta vidik kurjenja s peleti ima pogosto večjo težo kot prihranki ali izkoristek. Vrednost avtomatiziranega in okoljsko sprejemljivega ogrevanja z biomaso je velika. Če imate lasten gozd, so lahko drva ekonomsko najbolj prijazna rešitev, če seveda ne upoštevate časa, potrebnega za sečnjo lesa, spravilo, pripravo drv in sušenje. Lesni peleti so v tem smislu najbolj ležeren in učinkovit način ogrevanja, kar jih lahko dosežemo s trdimi gorivi.
