Uporaba videotehnologije VAR postaja globalni trend na nogometnih tekmah. V Evropi je videosodnik redno prisoten v dvanajstih najvplivnejših državah (Anglija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Rusija, Španija, Švica in Turčija), na nekaterih tekmah pa ga uporabljajo tudi na Češkem, v Grčiji, Izraelu in Romuniji. Naslednja članica Uefe, ki se pripravlja na uvedbo VAR, je Hrvaška, ki bo postala prva država nekdanje Jugoslavije z videosodnikom. V kateri fazi je Slovenija? Moderna tehnologija naj bi na naših nogometnih igriščih zaživela v roku treh let.
NZS: Treba bo posodobiti stadione
Na Nogometni zvezi Slovenije (NZS) so pred štirimi meseci oblikovali projektno skupino za VAR. V njej imajo nosilne vloge generalni sekretar Martin Koželj, vodja oddelka za sodniške zadeve Jure Praprotnik in vodja področja za medijske pravice Dejan Plastovski. Projektna skupina je zbrala obsežen material in poslala povpraševanje ponudnikom za rešitev VAR.
»Končne odločitve o uvedbi sistema VAR še nismo sprejeli, saj gre za širšo odločitev, ki je pomembna za slovenski nogomet. Začeli smo zbiranje ponudb in pridobili štiri resne ponudbe, ki so bile cenovno in vsebinsko zelo različne. Vse štiri ponudnike smo povabili na poganjanja, da bi ugotovili, zakaj so tako velike razlike v ceni, in razčistili vse dileme v razumevanju tega povpraševanja. Skozi razgovore se je pojavilo ogromno novih vprašanj. Gre za to, kakšna je infrastruktura na stadionih in okrog njih, kje bi bilo treba povleči nove kable, kakšni so dostopi do posameznih stadionov, kakšni so stolpi za snemanje tekem s kamerami. Če se odločimo za VAR, bomo potrebovali večje število kamer, kot jih uporabljajo za neposredne televizijske prenose tekem. Kakovost slike mora biti boljša kot za televizijski prenos,« pojasnjuje predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. Napovedal je, da bodo nekatere rešitve poiskali skupaj z generalnim sponzorjem lige Telekomom Slovenije, ki lahko ponudi infrastrukturne možnosti s povezavo do stadionov.
Prav infrastruktura je prvi pogoj za uvedbo VAR. Uefa uporablja VAR v ligi prvakov in evropski ligi, nima pa ga v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2020, ker v vseh državah članicah niso izpolnjeni pogoji. »V Sloveniji bi bilo za uvedbo VAR potrebno posodobiti pet do šest stadionov. Najbolj kritični so Sežana, Kidričevo, Kranj, Velenje, tudi v Murski Soboti ni vse idealno. NZS bo pomagala pri izgradnji tehnične infrastrukture na stadionih. To so predvsem stolpi za kamere. Za VAR je potrebnih najmanj pet kamer, optimalno število je sedem do osem. Za ugotavljanje nedovoljenega položaja mora biti posnetek tridimenzionalen, resolucija slike mora biti vrhunska, da je odločitev sodnika v mejnih primerih korektna. Še vedno iščemo tudi rešitev, ali bodo odločitve VAR sprejemali v centrali z eno sobo, kar pomeni, da bi morali imeti povezave z vsemi na stadionu. Druga možnost so mobilne enote ob stadionih. Vsaka rešitev ima prednosti in slabosti,« se je razgovoril Mijatović.
Ker želijo biti na NZS pripravljeni na morebitno uvedbo VAR, bodo že konec meseca pričeli izobraževanje sodnikov. Trenutno imajo v Sloveniji licenco za VAR najboljši trije slovenski sodniki (Skomina, Jug, Vinčić) in nekaj pomočnikov. »V Sloveniji lahko uvedemo VAR, ko bomo lahko pokrili vse tekme v prvi ligi. V najboljšem primeru bo to v začetku naslednje sezone, v najslabšem pa čez dve ali tri leta. VAR je odlična rešitev, ker bi s tem odpravili zelo veliko dilem okrog sodniških odločitev,« razkrije Mijatović.
Glavno vprašanje glede uvedbe VAR se dotika finančne konstrukcije projekta. Gre za velik finančni zalogaj, NZS pa bo pokrila večino stroškov za morebitno vzpostavitev. Za prvo leto, ko bo potrebno urediti še tehnično infrastrukturo, to pomeni od 800 tisoč do milijon evrov, nato pa od 400 do 500 tisoč evrov na sezono, kar pomeni od približno 2000 do 2500 evrov na tekmo. Del stroškov bodo pokrili tudi iz sredstev, ki jih prejmejo od Uefe in Fife. »Od Uefe prejmemo petkrat več sredstev kot od Fife. To so namenska sredstva za različne programe, vsaka nacionalna nogometna zveza pa se odloči, kako jih porabi. Iz namenskih sredstev se vlaga tudi v ženski nogomet, infrastrukturo, izobraževanje sodnikov, marketing za prvo ligo in druge projekte, med katere sodi tudi VAR. Infrastrukturno potrebo za VAR bomo poskušali delno sofinancirati iz novega programa Uefa Hat-trick in delno iz trženja medijskih pravic za prenose tekem prve slovenske lige v druge države,« je končal Mijatović.
Hrvaška uvaja VAR spomladi 2020
Na Hrvaškem so minuli mesec uspešno preizkusili uporabo VAR na tekmi mladinskega prvenstva med Rudešem in Hajdukom. Videosodnik bo v hrvaški prvi ligi zaživel spomladi prihodnje leto, ko bodo klubi sklenili zimski premor. Vodja projekta VAR v deželi svetovnih podprvakov Ante Kulušić je povedal, da je bil proces uvedbe VAR dolgotrajen. »A glede na to, da imajo nekatere države že prakso z uvedbo VAR, nam je nekoliko lažje. Najpomembnejši dejavnik pri VAR je, da se zmanjšajo napake. Sodnikova vloga ostaja enaka, tehnologija pa mu pomaga razvozlati podrobnosti, ki jih spregleda,« je za hrvaške medije dejal Ante Kulušić.
Hrvaška bo za uvedbo VAR namenila okoli 1,5 milijona evrov, projekt pa v osemdesetih odstotkih financirajo posebni programi Mednarodne nogometne zveze. »Načrte za uvedbo VAR smo začeli pripravljati, ko se je Fifa odločila, da bo uporabila videosodnika na svetovnem prvenstvu 2018. Naredili smo vse potrebne korake in sledili zahtevnemu protokolu Fife,« je dodal Kulušić. Hrvaška ne bo imela centralne sobe za VAR, ampak bo na vsakem prvoligaškem stadionu postavila posebne kabine za spremljanje tekem. Hrvaška nogometna zveza je za inštruktorja VAR imenovala Bruna Marića, ki je lani sklenil sodniško kariero. Marić je pojasnil, da se hrvaški sodniki ob simulaciji spornih odločitev intenzivno pripravljajo na uvedbo VAR. »Sinergija med sodniki na igrišču in ekipo iz sobe za VAR bo pripomogla k temu, da bo vse delovalo po predpisih. VAR bomo uporabili samo v primeru zares očitne napake sodnika,« je povedal Bruno Marić. Najboljši hrvaški nogometni sodnik Ivan Bebek se je izobraževal tudi v Savdski Arabiji, kjer je imel vlogo sodnika v sobi za VAR. »Postati sodnik na tekmah, kjer uporabljajo VAR, je kompleksen posel in pomeni veliko odgovornost za sodnika. V sobi za VAR sem bil bolj utrujen kot na igrišču,« je pristavil mednarodni sodnik Ivan Bebek.
Tehnični direktor Mednarodnega odbora za nogometna pravila (Ifab) David Elleray je ob nedavnem obisku Hrvaške razložil, da VAR predstavlja najpomembnejšo in najhitrejšo revolucijo v modernem nogometu. »VAR smo prvič uporabili leta 2016, dve leti kasneje pa je bil videosodnik prisoten na vseh tekmah svetovnega prvenstva, ki je največje nogometno tekmovanje na svetu. Naše vodilo je, da se VAR čim manjkrat vmeša v igro. Glavni cilj je, da preprečimo jasne in očitne napake. Izračunali smo, da je žoga na tekmah lige prvakov 33 minut zunaj igre. Ni velike težave, če se sodnik odloči za uporabo VAR, ki prekine igro za minuto ali dve,« je pojasnil David Elleray.
