Najnovejše ohlajanje evropskega gospodarstva je ponovno sprožilo živahno razpravo, kako naj se na to odzove ekonomska politika. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je običajen odgovor, da so potrebne strukturne reforme. Neoliberalna agenda, ki je postala temelj koncepta IMF in Svetovne banke, je postavila dva temeljna cilja. Prvi je bil povečanje konkurence, ki zahteva deregulacijo trgov blaga in storitev in odpiranje domačega gospodarstva tuji konkurenci. Drugi cilj je bil zmanjšanje vloge države s pomočjo privatizacije javnih podjetij in javnih storitev ter omejevanje države v vodenju proticiklične fiskalne politike in uporabe dolžniškega financiranja javnih izdatkov.
Dejansko je koncept temeljil na prepričanju, da so bistveni takšni ukrepi, ki naj zagotovijo povečanje potencialne gospodarske rasti na dolgi rok. Ta se najbolje za...
Italijanska poslanska zbornica je potrdila zmanjšanje števila članov parlamenta v naslednjem sklicu. Namesto sedanjih 945 poslancev in senatorjev jih...
