– hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe, svobodo združevanja in politični pluralizem, demokratične volitve, enakopravnost vseh manjšin, svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnoteženega gospodarskega razvoja, povezanost z Evropo in svetom,
– s svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je dodeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.«
Sporočilo s to vsebino smo dobili v poštnih nabiralnikih. To je bila zelo velika kampanja pred plebiscitom. Takrat smo dobili tudi prve nove politične stranke. Veliko nas je nasedlo na to besedno obljubo, veliko nas je glasovalo za samostojnost Slovenije. Plebiscit je pokazal močno enotnost, sledile so prve demokratične večstrankarske volitve, na katerih je premočno zmagal Demos, ki je prispeval tudi prvo novo vlado.
Po mojem prepričanju je bila zgornja izjava velika prevara in so nas čez vodo prepeljali žejne in željne demokracije. Zelo hitro se je namreč pokazal pravi interes nove oblasti. Sprejemali so zakone, ki so omogočili divjo privatizacijo, namenjeno eliti, čemur je sledilo propadanje velikih podjetij. Brez zaposlitve je ostalo več kot 100.000 ljudi, dobili smo »izbrisane«, ukinili so SDK. Banke so dajale ogromne kredite »poslovnežem« za odkup podjetij, ki so denar namesto v njihov razvoj tlačili v svoje žepe. Vse to nam je prinesla demokracija.
Namesto da bi nas novoizvoljena vlada popeljala na raven Švice, so nas pahnili daleč nazaj in tako zaostajamo tudi že za tistimi državami, ki so bile leta 1990 daleč za nami. Ljudstvo je izvolilo poslance, ki so si, namesto da bi se trudili za razvoj države, nagrabili pravo bogastvo. V bistvu si je narod sam kriv, kar je volil, to je dobil. Ljudje se niso izrekli za socializem ali kapitalizem, pač pa za samostojnost. Revščine je v državi vse več, na drugi strani pa je elita vse bolj bogata.
Če bi naredili analizo teh tridesetih let v sociološkem, psihološkem, kulturnem, ekonomskem, zdravstvenem, obrambnem in varnostnem pogledu, bi se pokazalo, kje vse so grešile desne in leve vlade v pripravljanju zakonov, ki so bili v veliki meri protiustavni. A za nazaj se večine teh napak ne da popravljati. Poslanci za svoje napake ne odgovarjajo, zanje je pomembno le, da bodo imeli dobre pokojnine.
Ko se je Slovenija osamosvajala, je bilo treba pripraviti novo zakonodajo. V novo državo smo zakorakali polni optimizma, saj smo bili končno svoji na svojem, a brez lastne sistemske zakonodaje. Med ljudmi je prevladovalo prepričanje, da bo nova država vsem zagotovila vse pravice, brez omejitev.
Pa srečno, Slovenija. Saj smo na svojem, kdo nam pa kaj more. Sami sebi otežujemo življenje in živimo tako, kot nam narekujejo politiki, ki so nam ukradli državo.
Dragan Petrović, Ljubljana
