Cerar je dejal, da v Sloveniji pričakujemo, da bodo vsi nadaljnji postopki po obsodbi katalonskih voditeljev skladni s pravom, pri čemer je spomnil, da imajo obsojenci na voljo pritožbene postopke v Španiji, nenazadnje pa tudi na mednarodnih instancah.
Izrazil je pričakovanje, da ob protestih v Kataloniji ne bo prihajalo do nasilja in da bodo "državni organi zadeve reševali na nenasilen način, kolikor je to možno".
Pričakuje tudi, da se bo nadaljnji proces, povezan s pravico Kataloncev do samoodločbe, odvijal skozi dialog in po demokratičnih poti.
Poudaril je, da ravno tako kot Španija pričakuje, da se druge države ne bodo vmešavale v postopke in razsodbe njenih sodišč, to pričakujemo tudi mi od ostalih. "Tudi pri nas so sodbe in postopki, ki bi jih želel kdaj kdo komentirati iz tujine, vendar na to ne bomo pristali," je dejal.
»Primerjava slovenskega in katalonskega osamosvajanja je težavna«
Ob nekaterih "čustvenih odzivih" na obsodbe v Sloveniji je opozoril, da je primerjava osamosvajanja Slovenije z dogajanjem v Kataloniji težavna. Po njegovih besedah sta ti dve situaciji bistveno različni, saj da smo Slovenci takrat morali zapustiti Jugoslavijo, ker so nam bile zanikane demokratične možnosti življenja, vzpostavitve pravne države in vladavine prava ter številne temeljne človekove pravice.
Katalonija je na drugi strani del Španije, ki je demokratična država, v kateri ni zatiranja pravne države in človekovih pravic in v kateri veljajo evropske demokratične vrednote, je Cerar pojasnil svoje stališče.
Minister je poslance seznanil tudi z vsebino zasedanja zunanjih ministrov EU, ki je v ponedeljek in torek potekalo v Luksemburgu. Izrazil je obžalovanje, ker je Francija blokirala odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Če ne bomo odprli pristopnih pogajanj za obe državi, bo EU izgubila verodostojnost, prelomila lastne obljube in spregledala pozitivna priporočila Evropske komisije, prav tako bo soodgovorna za morebitno poslabšanje politične situacije v Severni Makedoniji in širše, je opozoril.
Omenil je, da obstaja možnost, da bodo pozitivno odločitev sprejeli voditelji EU na vrhu, ki bo v četrtek in petek v Bruslju. Po njegovih besedah je zelo veliko odvisno od velikih držav članic, bo pa večina držav vztrajala pri stališču, da se morajo pristopna pogajanja s Skopjem in Tirano začeti.
Na vprašanje o vplivu brexita na Slovenijo je Cerar dejal, da je Slovenija pripravljena na izstop Velike Britanije iz EU ne glede na to, ali bo z dogovorom ali brez njega. Na gospodarskem področju bo po njegovih besedah Slovenija med državami, ki bodo najmanj čutile brexit, čutili ga bomo predvsem posredno. Vpliv na BDP bi bil minimalen, v prvi fazi prav tako na poslovanje slovenskih podjetij, je ocenil.
Spomnil je, da so bile sprejete spremembe zakonodaje za zaščito statusa slovenskih državljanov v Veliki Britaniji, ustrezno urejen pa bo tudi status britanskih državljanov pri nas.
Na vprašanje poslancev je komentiral tudi razmere v Siriji v luči turške ofenzive proti Kurdom. Slovenija tako kot EU obsoja ravnanje Turčije, saj da je takšna enostranska vojaška akcija nesprejemljiva. Po mnenju Slovenije spodkopava prizadevanja ZN za mir v Siriji in še dodatno zaostruje humanitarne razmere tamkajšnjih prebivalcev, zlasti etničnih manjšin, je povedal.
Ofenziva je po Cerarjevih besedah še toliko bolj problematična, ker je Turčija naša zaveznica v zvezi Nato in to vprašanje bo moralo zavezništvo "na neki točki" obravnavati. Zavzel se je tudi za čimprejšnje srečanje mednarodne koalicije proti skrajni skupini Islamska država, saj zaradi turške ofenzive iz kurdskih zaporov bežijo pripadniki te teroristične skupine. Ocenil je še, da je bil umik ZDA s severa Sirije, ki je omogočil turško ofenzivo, geostrateška napaka.
