Koliko delavcev se bo znašlo na listi preseženih, v mlekarni ne navajajo, neuradno naj bi šlo za 30 do 45 delavcev, ki so zaposleni za določen čas.
Znotraj aktivnosti za povečanje produktivnosti se po njihovih pojasnilih ukvarjajo z več področij in iščejo najbolj optimalne odločitve za izboljšanje poslovanja, ki morajo hkrati tudi pozitivno vplivati na dolgoročen razvoj Mlekarne Celeia, ki je v lasti 17 kmetijskih zadrug.
"Povečanje produktivnosti je ena od pomembnih točk prilagajanja, na katero vplivajo procesi dela, širina in globina asortimana ter seveda tudi število zaposlenih. Zato v tej fazi pripravljamo projekte v povezavi z vsemi naštetimi točkami," so dejali v mlekarni.
Dodali so še, da je njihov strateški cilj rast v porabi visoko kakovostnega slovenskega mleka preko povečanja proizvodnje obstoječih izdelkov in polizdelkov, ki imajo dolgoletno tradicijo in ugled ter jim dodati paleto izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Mlekarna Celeia naj bi letos zmanjšala proizvodnjo sirov, ki je ponovno pridelala izgubo, ki so jo v podjetju v preteklosti pokrivali predvsem z ekonomsko ceno precej bolj donosno proizvodnjo jogurtov. Družba pa potrebuje novo sirarno, saj je oprema, ki jo imajo, zelo stara in ne omogoča izdelave posebnih sirov, pa tudi zato, ker je Mlekarna Celeia edini večji pridelovalec sirov v Sloveniji.
Mlekarna Celeia je lani ustvarila 61 milijonov evrov prihodkov, kar je dva odstotka več kot leto prej. Lanska izguba je znašala okrog 270.000 evrov, potem ko je imela mlekarna leta 2017 dobiček v višini pol milijona evrov. Kot je marca letos ob predstavitvi lanskega poslovanja povedal takratni direktor mlekarne Marjan Jakob, je vzrok za izgubo slabša prodaja sirotke na evropskem trgu in nižja cena sira.
Zaradi nižje prodaje sirotke so tako imeli lani izpad prihodkov v višini 600.000 evrov, zaradi nizkih cen sira pa so bili prihodki nižji za 900.000 evrov.
Mlekarna Celeia je bila lani po petih uspešnih letih edina med večjimi slovenskimi mlekarnami, ki je poslovala z rdečimi številkami.
