Elizabeth Warren, 70-letna senatorka iz Massachusettsa, se je pred četrtim soočenjem kandidatov za predsedniško nominacijo demokratske stranke v javnomnenjskih anketah povsem izenačila z dosedanjim prvim favoritom, sedem let starejšim bivšim podpredsednikom Joejem Bidnom. Posledično je bila na debati tokrat ona tarča enajsterice tekmecev, ki so jo večinoma kritizirali zaradi njenega načrta zdravstvenega zavarovanja. Vendar je Warrenova z umirjenimi odzivi amortizirala napade, ankete pa bodo hitro pokazale, ali ji primat poleg političnih analitikov že priznava tudi demokratska volilna baza. Za slednjo bi bila senatorka bolj prepričljiva, če se ne bi izogibala odgovoru na vprašanje, koliko bi Američane stal njen načrt splošnega zdravstvenega zavarovanja, še posebej, ker so davkoplačevalci večkrat slišali neverjetno številko 32.000 milijard dolarjev v naslednjih desetih letih.

Težave s srcem niso načele Sandersovega borbenega duha

Zlasti župan Pete Buttigieg iz Indiane in senatorka Amy Klobuchar iz Minnesote, ki računata na sredinske demokrate v primeru, da bi Bidnu spodrsnilo, sta gledalcem dopovedovala, da Warrenova nima nobenega razumevanja za volilce v osrednjih ZDA, ki so utrpeli propad industrije, ter opozarjala, da bi lahko njene tako imenovane napredne ideje pokopale demokratsko stranko na prihodnjih volitvah.

Bernie Sanders, ki se ob podobno naprednih idejah vseskozi razglaša še za socialista, je bil tokrat deležen zelo prizanesljivega odnosa tekmecev. Pri 78 letih ga je pred dvema tednoma na pretirane napore opozorilo srce in so mu vstavili žilni opornici. Potem ko se je čustveno vsem zahvalil za dobre želje, pa je znova prevladal njegov borbeni duh. V svojem stilu si je privoščil Bidna, ko se je ta poskušal pokazati med tekmeci »kot edini, ki je kadar koli storil nekaj pomembnega«, saj mu je zabrusil: »Kot prijatelj ti povem, edino, k čemur si prispeval, je vojna v Iraku.«

Biden je branil sina in sebe

Biden, ki je večinoma ostajal v ozadju, se ni mogel izogniti aktualnemu vprašanju o delu njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem, iz česar skuša predsednik Trump narediti veliko afero. »Moj sin ni storil nič napačnega. Jaz nisem storil nič napačnega. Izvajal sem politiko vlade ZDA pri izkoreninjanju korupcije v Ukrajini,« je dejal bivši ameriški podpredsednik, ki povsem verodostojnega pojasnila sinove dejavnosti v ukrajinski in kitajski energetiki še ni podal.

Ena od tem soočenja, ki sta ga v Ohiu gostila CNN in New York Times, je bila zunanja politika s poudarkom na odločitvi sedanje administracije, da umakne ameriške vojake iz Sirije. Tulsi Gabbard, kongresnica s Havajev, ki je služila v ameriški vojski, zdaj pa je v njeni rezervni sestavi, se je zavzela za zmanjšano ameriško vojaško navzočnost na tujem, ameriško vlogo v Siriji pa je označila za »vojno za spremembo režima«. Odločno ji je nasprotoval Buttigieg s trditvijo, da sedanji položaj v Siriji ni posledica ameriške navzočnosti, ampak umika in dejstva, da je ameriški predsednik izdal ameriške zaveznike in ameriške vrednote.

Triurna debata ni postregla s presežki. Ducat tekmecev, med katerimi so trije najresnejši kandidati za demokratsko nominacijo Trumpovi vrstniki v sedmem desetletju življenja, jo je končal s pomirljivimi toni in pravzaprav edino skupno točko, da mora najkasneje prihodnje leto nekdo spraviti sedanjega predsednika iz Bele hiše.