Pet dni: več kot 7500 razstavljalcev iz 109 držav, več kot 4000 dogodkov, prek 10.000 akreditiranih novinarjev in blogarjev. Pričakovano število obiskovalcev: več kot 285.000, od tega približno 70 odstotkov Nemcev. To je Mednarodni frankfurtski knjižni sejem, največja tržnica za kupčevanje s knjigami, najsi gre za romane ali poezijo, ilustracije slikanic, scenarije za filme ali ideje za videoigre. Poslovni predlogi ne zamrejo niti med pogovori o znanstvenih podatkovnih bazah, kaj šele, ko pride do zamisli o tehnološkem napredku.
Umetna inteligenca
Direktor sejma Jürgen Boos onkraj vsega tega vidi predvsem sejem, ki ga zaznamuje družbenokritična podstat in ki naj bi bil vselej predvsem priložnost za konstruktivni dialog različno mislečih. Prav zato pa bo letos vrsta prireditev posvečena svobodi mišljenja in zazrtosti v prihodnost – prvič tako aktivno tudi virtualni resničnosti in umetni inteligenci.
»Prav umetna inteligenca in bralna analitika sta veliki temi prihodnosti,« ob začetku sejma opozarja tudi direktor združenja nemških knjigotržcev Alexander Skipis. S pomočjo računalniških programov je namreč že mogoče analizirati, na kakšen način bralci berejo e-besedila, in tako odkrivati ključe za pisanje novih besedil, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Frankfurt se tačas veseli tudi novice, da so v Nemčiji prvič po letu 2012 dosegli rast prodaje knjig za 0,4 odstotka.
Norveške sanje
V vlogi častne gostje se letos – z motom Sanje v nas – predstavlja Norveška, država, kjer 88 odstotkov ljudi prebere vsaj eno knjigo na leto; v Sloveniji se številka ustavi pri okoli 50 odstotkih. Sto založb na leto tam izda 5000 novih naslovov, od tega 60 do 70 odstotkov del domačih avtorjev, 5,3 milijona Norvežanov pa ima za nakup knjig na voljo 550 knjigarn.
V Frankfurt bo prišlo okoli sto norveških avtorjev, zgolj v zadnjem letu je bilo iz norveščine v nemščino prevedenih 250 del. Na sejmu bo tako mogoče prisluhniti na v slovenščino na veliko prevajanemu avtorju kriminalk Joju Nesbøju, pa Maji Lunde, Peru Pettersonu in Marii Parr, tudi pri nas priljubljeni avtorici knjig za otroke (Vafljevi srčki, Tonja iz Hudega brega…). Karlu Oveju Knausgaardu in mlajši avtorici Eriki Fatland je pripadla čast otvoritvenega nagovora.
Novi slovenski prevodi
Na 90 kvadratnih metrov veliki stojnici pod okriljem Javne agencije za knjigo se bo mednarodni javnosti predstavljala tudi Slovenija, ki bo častna gostja sejma leta 2022. Letos bomo ponudili šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Beletrina in Mladinska knjiga bosta sodelovali s samostojnimi stojnicami, podobno velja za tiskarsko podjetje DZS grafika. Na otroškem prizorišču Frankfurt Kids bo mogoče najti še 26 slovenskih otroških knjig, vključenih v pregledno razstavo tovrstnega čtiva z vsega sveta.
Sicer pa bodo slovenske barve na devetih dogodkih zastopali še Aleš Šteger, Glorjana Veber, Jurij Hudolin in Drago Jančar, slednji – ob nemškem prevodu romana In ljubezen tudi – na znameniti Modri zofi, najuglednejšem sejemskem prizorišču. Kulinarične čare bo predstavljala Anita Šumer z mednarodno uspešnico Drožomanija, na srečanju za prevajalce pa bodo sodelovale tudi sicer zelo aktivne medjezikovne posrednice Tanja Petrič, Amalija Maček in Nina Medved.
