Čeprav sta obe državi izpolnili pogoje za začetek pristopnih pogajanj, čeprav so tudi štirje predsedniki institucij EU pozvali k začetku pristopnih pogajanj z njima in čeprav se vrstijo opozorila, da je na kocki verodostojnost unije, Francija temu koraku še vedno nasprotuje.

Francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin je sicer ob prihodu na zasedanje zatrdila, da "danes ni v položaju, da bi kar koli blokirala". Izpostavila je, da je treba prevetriti proces, ki je frustrirajoč in dolg, a da Francija ne nasprotuje evropski perspektivi teh držav.

Zdi se, da je s Francijo solidarna Nizozemska. Nizozemski zunanji minister Stef Blok je ob prihodu poudaril, da bi morala Severna Makedonija za začetek pristopnih pogajanj sprejeti še zakon o neodvisnem državnem tožilcu, Albanija pa da ima še veliko dela in na začetek pogajanj še ni pripravljena.

A stališče Nizozemske ni povsem jasno. Nizozemski parlament je sicer nedavno podprl pogajanja s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo. Neuradno je v Luksemburgu tudi slišati, da dejansko Severno Makedonijo blokira le Francija.

Pristopnim pogajanjem z Albanijo poleg Francije nasprotujeta Nizozemska in Danska

Začetku pristopnih pogajanj z Albanijo pa po neuradnih navedbah poleg Francije in Nizozemske nasprotuje tudi Danska.

Potem ko ni bilo mogoče doseči soglasja za zeleno luč za pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, je finsko predsedstvo predlagalo, naj se sprejme samo odločitev za začetek pogajanj s Severno Makedonijo. Tudi za ta predlog ni bilo potrebnega soglasja. Finsko predsedstvo se bo k temu vprašanja znova vrnilo pozneje to popoldne.

Slovenija odločno podpira začetek pogajanj z obema državama ter svari pred negativnimi posledicami negativne odločitve ali prelaganja odločitve za stabilnost celotne regije in verodostojnost unije.

Premier Marjan Šarec je v ponedeljek v pismu voditeljem EU pozval k odločitvi za začetek pogajanj z obema državama. Zunanji minister Miro Cerar, ki Slovenijo danes zastopa v Luksemburgu, pa opozarja, da bi EU v primeru neodločitve ali negativne odločitve izdala svoja načela.

Verjetno je, da konkretne odločitve danes ne bo in da bo to vprašanje tudi tema na zasedanju voditeljev konec tedna v Bruslju. Kakršna koli pozitivna odločitev se zdi v tem trenutku malo verjetna.

Tudi v primeru, da ena ali obe državi dobita zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, je vprašanje, kdaj bi se ta dejansko začela. Omenjala se je možnost, da bi bila prva medvladna konferenca organizirana do konca leta, kar pa se zdi trenutno težko uresničljivo.

Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.