To je sicer šala, a ima veliko soli. Prvi vtis o hiši zanesljivo naredi barva oziroma barvna kombinacija, ki smo jo nanesli na svoje domovanje. Ko sedimo v dnevni sobi, denimo ne vidimo svoje fasade, jo pa vidijo drugi, ki živijo ob njej ali se samo peljejo mimo. In neverjetno »kričečih« fasad je zadnje čase v Sloveniji vse več. Kdo bi vedel zakaj. Zaradi postavljanja, zaradi izzivanja, zaradi neokusnosti …? Čisti kič! Nenazadnje je to le prikaz razumsko-estetske ravni lastnika, ki kaže še na kaj drugega … A pustimo to.
Toda, da ne bo nesporazuma, barva fasade iz zornega kota krajinske arhitekture niti slučajno ni nepomembna, saj lahko veliko prispeva k večji kakovosti bivanja z dorečeno krajinsko politiko. In prav pri slednjem smo očitno še kako »bosi«. Je pa vendarle zadnja v nizu elementov, ki jih sodobna fasada mora vsebovati, da prispeva k želenim energijsko učinkovitim lastnostim objekta. Zato danes ne govorimo več zgolj o fasadi, temveč o fasadnih sistemih.
Osnovna naloga fasadnega sistema
Osnovna naloga toplotnoizolacijskega sistema je preprečevanje izmenjave toplote med zunanjim in notranjim delom stavbe in posledično preprečevanje toplotnih izgub. Fasada stavbo ščiti pred vremenskimi vplivi in preprečuje toplotne mostove. Ob pravilno izvedeni izolaciji na zunanji strani zidu je zid pozimi topel, poleti pa se ne pregreva. Fasada tako predstavlja obleko doma. Je prvi stik z okoljem in hkrati pomemben element pri zaščiti objekta pred izgubo toplote v hladnejšem in vdorom toplote v toplejšem času. Oboje namreč prinaša energijske izgube (ogrevanje, hlajenje) skozi zunanje stene, kar lahko za neizolirane stene pomeni do 40 odstotkov izgub. Fasade s svojim ovojem prvenstveno ščitijo objekte pred vremenskimi vplivi. Lahko so kontaktne (ometane), ki so pri nas najpogostejše, ali pa obložene (prezračevane ali neprezračevane). Kontaktne fasade so debelo- ali tankoslojne, kjer je zaključni sloj tesno povezan z nosilcem zaključnega sloja – s toplotno izolacijo.
Pri izbiri fasade je v prvi vrsti pomembna izolativnost. Debelina izolacije v kombinaciji s toplotno prevodnostjo je osnovni parameter, od katerega je odvisen prihranek energije, ki jo porabimo za ogrevanje oziroma hlajenje objekta. Za optimalno funkcionalnost fasade je medsebojna prilagojenost komponent fasadnega sistema odločilnega pomena. Ne glede na to, ali se odločimo za izolacijo iz stiropora, kamene volne ali drugih izolacijskih materialov, je pomembno, da se odločimo za celoten fasadni sistem enega proizvajalca. S tem se izognemo morebitnim pomanjkljivostim, ki lahko nastanejo zaradi neustreznih ali manj optimalnih kombinacij fasadnih komponent.
Vrsta gradnje
Fasadni sistemi so torej sistemi proizvajalcev fasadnih materialov, ki združujejo izbor materialov glede na kompatibilnost in način gradnje izbrane fasade. Vsak fasadni sistem ima svoje zakonitosti in svoj postopek za izdelavo fasade od premazov do izolacije in izdelave zaključnega sloja fasade. Fasade tako gradimo po sistemih. Zato je pomembno, da se držimo enega sistema. Pri izbiri fasadnega sistema moramo upoštevati več dejavnikov, najpomembnejši pa je vrsta gradnje, saj v osnovi poznamo opečno gradnjo, betonsko gradnjo, montažno gradnjo in gradnjo iz porobetona. In glede na vrsto gradnje uporabljamo različne fasadne sisteme. Glede na podlago fasade (opeka, beton …) lahko različni fasadni sistemi bolje izkoristijo prednosti določene podlage. Drugi dejavnik, ki vpliva na izbiro in primernost fasadnega sistema, je toplotna prevodnost, ki je spet odvisna od vrste gradnje. Drugi dejavniki so še občutljivost za navlaževanje, trajnost, trdnost, požarna varnost in specifični okoljski kriteriji.
Opečna gradnja je pri nas še vedno najpogostejša in temu so prilagojene tudi fasade. Pri opečni gradnji gre lahko za gradnjo iz polne ali votle opeke ali pri novejših objektih za gradnjo iz termoopeke, ki je za 30 odstotkov bolj izolativna. Odvisna je le debelina izolacije glede na vrsto opeke. Za opečno gradnjo pa so primerni prav vsi fasadni sistemi. Beton ima slabo toplotno izolativnost in nizko paroprepustnost, a je bolj primeren za gradnje, kjer je obremenitev visoka. V vseh primerih izdelave fasade za betonsko gradnjo je vgradnja primerne izolacije nujna. Predvsem pri vogalih, kleteh oziroma pri nosilnih delih hiš. Pri betonski gradnji je zelo pomembno, da je beton ustrezno zaščiten s fasadnim sistemom, saj lahko sicer manjše napake v strukturi betona in železnih armatur povzročijo poškodbe. Za izolacijo objekta, kjer je uporabljena betonska gradnja, se torej uporablja fasadne sisteme, ki omogočajo višjo izolativnost in višjo paroprepustnost.
Montažna gradnja pomeni, da so stene najpogosteje sestavljene iz lesene konstrukcije, mavčnih plošč in izolacije (EPS ali mineralna volna), parne zapore ter plošč OSB.
Ti materiali niso najbolj idealni za montažo oziroma izdelavo fasade, a obstajajo učinkovite rešitve. Za izdelavo fasade pri montažni gradnji tako uporabljamo ali brezcementna lepila ali dvokomponentna lepila, ki so namenjena za armiranje in lepljenje. Porobeton (siporeks) je eden najbolj učinkovitih gradbenih materialov. Je naraven, lahek, trden in ima najnižjo toplotno prevodnost. Za doseganje zadostne toplotne izolacije se uporablja elemente, ki so ob določeni debelini sami dovolj izolativni.
Celoten sistem enega proizvajalca
Pri izbiri primernega fasadnega sistema pa je treba poleg vrste gradnje upoštevati še veliko drugih dejavnikov. Nenazadnje so pomembni tudi okoljski vremenski dejavniki, izpostavljenost objekta, trajnost, navlaževanje in podobno. Zato je najbolje poiskati ustreznega strokovnjaka, ki si bo objekt ogledal in vam svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema, ki ga seveda lahko preverite in primerjate pri več ponudnikih tovrstnih materialov in storitev. Priporočljivo pa je, da se nazadnje odločite za celoten fasadni sistem enega proizvajalca. (ktm)
