Kmalu sedemdesetletnik Andrej Sever iz Metlike se s čebelami ukvarja že 40 let. Stresna služba elektroenergetskega inšpektorja ga je pred leti potisnila v iskanje sprostitve, hobija za dušo. Našel ga je v čebelah, svoje znanje, izkušnje in ideje zdaj deli tudi na čebelarskih in apiterapevtskih kongresih doma in po svetu. A ne le čebele, Sever je vpet v cel kup prostovoljnih dejavnosti, od gasilstva, krvodajalstva, pomoči pri Rdečem križu do združenja veteranov vojne za Slovenijo, črnomaljskega kluba rokometašev veteranov in tako dalje. Že leta skupaj z belokranjskimi čebelarji sodeluje s črnomaljsko osnovno šolo Milke Šobar – Nataše za učence s prilagojenim programom in tamkajšnjim varstveno-delovnim centrom, kjer so s skupnimi močmi uvedli čebelarski krožek.
Prvi čebelnjak, prilagojen paraplegikom
Marca 2017 so na Severjevo pobudo v Celju podpisali listino o vključevanju invalidov v delo s čebelami, poleg njega so dokument podpisali zdaj že pokojni predsednik mednarodne organizacije Apimondia Phillip McCabe, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in predsednik Čebelarskega društva Semič Bojan Pavlin. Prav v Semiču so dan pozneje ustanovili čebelarsko sekcijo invalidov.
A ena od Severjevih mnogoterih idej je v čebelarstvu tudi zunaj meja domovine doživela še posebno pozornost. Na njegovo pobudo je nastal učni čebelnjak, prilagojen invalidom na vozičkih. Izdelali so ga v Lendavi, postavili pa lansko pomlad na zemljišču Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije v Murski Soboti. Po besedah naših sogovornikov gre za prvi tak čebelnjak na svetu.
»Do ideje sem prišel povsem po naključju na neki prireditvi, kjer je med šolarji nastopal tudi deček, ki se je rodil brez rok, a kljub temu pleše in igra nogomet. Pa sem pomislil, če lahko on vse to počne in če lahko invalidi slikajo, pletejo, ustvarjajo z nogami, usti, potem je vse mogoče. Lahko tudi čebelarijo. Iz Srbije so mi kolegi poslali tudi sliko čebelarja, ki je slep in zgolj po svojem občutku zazna, na katerem satu je čebela matica,« pripoveduje Sever.
Največ čebelarjev paraplegikov v Murski Soboti
Ko so prek družbenih omrežij lani izvedeli za Severjeve projekte in prilagojeni čebelnjak, so ga povabili v svetovno znano poljsko podjetje Lyson, ki izdeluje opremo za čebelarje. »Direktor podjetja me je povabil, da jim predstavim, kako imamo pri nas organizirano čebelarjenje za invalide in kako smo razvijali idejo o prilagojenem čebelnjaku.« Tako ima Sever, ki je z vodilnimi v omenjenem podjetju ves čas v stikih, del zaslug tudi za zlato medaljo v kategoriji inovacije, ki jo je letos na kongresu Apimondia v Montrealu prejelo podjetje Lyson za izvedbo točila za med, prilagojenega čebelarjem invalidom.
Kot pravi predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Stanko Novak, so čebelnjak postavili s skupnimi (finančnimi) močmi čebelarska zveza, zveza paraplegikov in Mestna občina Murska Sobota. »Da so čebelnjak postavili prav pri nas, ni naključje. V našem društvu se namreč največ članov ukvarja s čebelarstvom, trenutno kar pet. Poleg tega smo imeli tudi primerno lokacijo. Čebelnjak z osmimi panji in vso potrebno opremo je prilagojen tako, da je z vseh strani, tudi iz notranjosti, dostopen invalidu na vozičku, panji so postavljeni nižje, poslikale pa so jih naše članice paraplegičarke,« pripoveduje Novak.
Samostojni pri delu s čebelami
»Tak čebelnjak našim članom ogromno pomeni, saj so tako lahko pri delu s čebelami povsem samostojni, medtem ko pri običajnem čebelnjaku potrebujejo pomoč. Sicer pa pri čebelnjaku radi pomagamo tudi člani, ki nismo čebelarji, naše članice iz voska vlivajo sveče in podobno. Prav v tem druženju in sodelovanju vidim njegov glavni pomen,« je dodal Novak.
Januarja letos je Zveza paraplegikov Slovenije v sodelovanju s čebelarsko zvezo in Severjem izdala tudi priročnik za čebelarjenje za invalide na vozičkih, tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Kot dodaja Dane Kastelic, predsednik krovne zveze paraplegikov, so letos že izvedli izobraževanja za čebelarje invalide, v prihodnjem letu jih bodo še za kolege iz sosednjih držav. »Razmišljamo tudi o nadgradnji našega čebelnjaka v Murski Soboti. Radi bi namreč postavili nekakšno platformo, ki bi čebelarja na vozičku dvignila, da bi lahko čebelaril v dveh vrstah. Tako bi lahko dodali še vsaj osem panjev.«
