Pri upravljanju države najbolj pogrešamo legitimnost odločanja. Gre za usodno vprašanje, saj se primanjkljaj legitimnosti odraža na (pre)skromni ravni materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva. Sistem predstavniške demokracije s konca 18. stoletja je že zdavnaj dosegel svoj zenit. Za učinkovito upravljanje procesov z vidika resničnih potreb in interesov prebivalstva je ta sistem v sodobnih državah 21. stoletja bolj ali manj neuporaben. Si predstavljate uporabnost hibridnega avtomobila, na katerega bi namesto pnevmatik montirali železne obroče s polno gumo iz sredine 19. stoletja? Predstavniški sistem iz obdobja prve industrijske revolucije je v okolju četrte (digitalne) industrijske revolucije na las podoben takšnemu avtomobilu.
Meden se sprašuje, zakaj ne moremo prepričati sposobnih ljudi, da bi se posvetili upravljanju države, ki je v rokah kramarjev in mešetarjev. Razlog najdemo v samem predstavniškem sistemu, ki temelji na skoraj neomejenem monopolu vodstev političnih strank. O škodljivosti strankarstva je že pred 300 leti v romanu Gulliverjeva potovanja vse zapisal pisatelj Jonathan Swift, ko ugotavlja, da je »strankarstvo sinonim za nenačelno zdraharstvo, ki se ne zmeni za splošne interese«. To velja še dandanes in razumljivo je, zakaj se sposobni ljudje s tem ne mislijo ukvarjati.
To je začarani krog predstavniškega sistema in partitokracije, ki ga ne bo prekinila nobena zamisel o uporabi preferenčnega glasu volilcev. Verjamem, da politiki predobro vedo, kako daleč vsaksebi sta formalna (predstavniška) in dejanska (neposredna) demokracija. Prav zato je ponavljanje mantre o demokraciji sprevrženo ravnanje politikov. V javnosti deluje kot slepilni manever za prikrivanje monopola političnih strank.
Kakšne spremembe sistema upravljanja države potrebujemo? Takšne, ki bodo javnosti odpirale vrata zakonodajnega polja in tako uresničevale neposredno demokracijo. Ob pomembnih družbenih vprašanjih morajo voljeni organi k sodelovanju (le) povabiti naključno (žreb) izbrane državljane. Pogovor s strokovnjaki in politiki o bodočih usmeritvah pripelje do odgovorov na vsa ključna vprašanja in tudi do do učinkovitih odločitev, ki bodo uživale visoko zaupanje državljanov. Takšno orodje posvetovalne demokracije odpravlja monopol političnih strank in vzpostavlja dejansko demokracijo.
Javnosti poznana ljudska iniciativa in državljanska pobuda ne predstavljata orodij posvetovalne demokracije, ker ne odpravljata posrednosti v procesu političnega odločanja. Kako naj začnemo prakticirati posvetovalno demokracijo? Projekt drugega bloka jedrske elektrarne je kot naročen, da na njem preizkusimo orodje posvetovalne demokracije. Uporabne strokovne literature in praktičnih izkušenj v svetu je kar nekaj. Vlada se mora le odločiti za takšen postopek, ki bo zanesljivo cenejši in predvsem učinkovitejši, kot sta projekta TEŠ 6 in 2TDK.
Janez Krnc, Litija
