Bojan Prašnikar: Septembra je bilo z dvema zmagama vse pozitivno, a so se že oktobra vrnili vsi problemi, ki imajo globoke korenine. Kakovost se vedno pokaže na dolgi rok in očitno je ta reprezentanca nima dovolj. V nogometu ni bližnjic. Lahko se zgodijo prebliski, a v celoti je slovenska vrsta dokazala, da se na dolgi rok giblje v povprečju. Ne moremo trditi, da je problem v dnevni formi. Prepričan sem, da se bodo po neuspešnih kvalifikacijah znova zgodile spremembe. Morda bomo obnovili moštvo, a se je treba vprašati, ali imamo dovolj kakovosti za spremembe. Ker ne ugotovimo, kaj je dejansko narobe, se dogaja, da stagniramo ali nazadujemo. Če se želimo izviti iz problemov, moramo uporabiti vse strukture, ki lahko pomagajo. Tega se marsikdaj otepamo. Brez znanja in poznavanja materije je napredek nemogoč.
Marinko Galić: Vzponi in padci se dogajajo, a moramo vedeti, da smo že deset let brez uvrstitve na veliko tekmovanje. V tem času smo zamenjali številne selektorje. Srečko Katanec medijem ni odgovarjal, ker je bil neposreden in svojeglav. Tomaž Kavčič se ni znašel, ker ni imel avtoritete med igralci in prave komunikacije z javnostjo. Dobili smo svetovnega retorika in odličnega trenerja Matjaža Keka. Vsi smo bili navdušeni, ko je sprejel izziv. Kvalifikacije so izgubljene, zato bi lahko že novembra proti Latviji poskusili uveljaviti več igralcev iz prve lige. Nič ne moremo izgubiti, lahko pa dobimo širšo sliko igralskega kadra in ustvarimo novo okostje moštva. Slovenija potrebuje organizirane navijače kot v času moje generacije. Namesto pravih navijačev imamo »kiss cam«. Saj nismo Amerika.
Preberite še: Kako (ni)so igrali: Kek od Kavčiča in Katanca boljši le v komunikaciji
Zdenko Verdenik: V procesu razvoja in ustvarjanja se dogajajo nihanja, a če smo zaupali v strokovno znanje Matjaža Keka, je pri tem treba vztrajati. V Sloveniji ni trenerja, ki bi užival večje zaupanje javnosti kot on, a spremembe se nikdar ne zgodijo čez noč. Reprezentanci je treba omogočiti, da bo lahko optimalno delovala. Če ima nekdo znanje in izkušnje, lahko uspe, čeprav v nogometu ni nič zanesljivega. V Sloveniji je stroka v veliki meri v podrejenem položaju. Če na tem področju ne bo bistvenega premika, nam tudi Kek ne bo mogel pomagati. Stroka bi morala imeti podobno vlogo kot nekoč, ko je fakulteta za šport vodila šolanje trenerjev in raziskovalne dejavnosti. Odkar je stroka pod okriljem NZS, ni razvoja, saj se zveza ne sooča s problematiko. Brez razvoja bomo nazadovali.
Ivan Simič: Oscilacije so popolnoma običajne, a se na tako pomembnih tekmah, kot sta bili proti Severni Makedoniji in Avstriji, ne bi smele dogajati. Kriv ni selektor, ki je vrhunski strokovnjak. Prav tako niso krivi igralci, saj reprezentanca deluje enotno. Kot zunanji opazovalec imam občutek, da nekaj manjka. So morda to predvsem odnosi na nogometni zvezi? Zelo dobro se zavedam, da vsaka malenkost lahko vpliva na podobo reprezentance. Kot predsednik zveze sem igralcem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 izpolnil prav vsako željo. Če bi si Kek takrat zaželel kockaste žoge, bi jo dobil. Morda si nekateri ne želijo priznati, da potrebuješ spodbudo, ko dosežeš določen limit. Ta spodbuda je konflikt. Mi smo ga pred desetimi leti imeli. Ni treba, da se imajo vsi radi. Pomemben je le končni uspeh.
Branko Oblak: Naredili smo napako, ker smo na zadnjih dveh tekmah krenili na dvojno zmago. Če bi igrali na remi in se pametno zaprli, bi imel Josip Iličić dovolj širine, tako pa so ga z lahkoto pokrili. Drugi reprezentanti nimajo toliko kakovosti in ne morejo sami reševati tekem. Poleg Iličića izstopa le še vratar Jan Oblak. Selektor Matjaž Kek je na zadnjih dveh tekmah precenil samega sebe. Če bi se drugače postavili, bi verjetno še imeli možnosti za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Sistem ni bil pravilen. Kaj še lahko pričakujemo od sedanje generacije? Širokega kadra ni, da bi na veliko menjavali igralce, zato bo čas prinesel spremembe. Reprezentanca je dosegla maksimum, z boljšo potezo selektorja bi lahko naredili kaj več.
