Trendi in funkcionalnost prostorov danes narekujejo različne sedežne garniture in opremo dnevnih prostorov, iz trgovin izginjajo tipske dnevne sobe, kjer smo pred leti kupovali dnevno sobo kot celoto, z omarami, kavčem in fotelji. V ospredju so sedežne garniture po meri družine in stanovalcev, večje jedilne mize ali kuhinjski otoki pa so postali center za druženje.
Najprej funkcionalna razporeditev
»Dizajna in notranje opreme nikoli ne gledam trendovsko. So smernice, ki jih v našem biroju upoštevamo, vendar se mi zdi ključna funkcionalnost opreme in razporeditev v prostoru. Paziti moramo, da stvari niso volumensko prevelike, da prostor deluje zračno in da se v njem ustvarja neka teža. Ustvariti je treba posamezniku prijetno in primerno osvetljeno zavetje. Tudi ni pravila glede vitrin in knjižnih polic. Nekdo, ki ima rad knjige, si bo oblikoval knjižne police. Če pa ima nekdo veliko kristalnih kozarcev, si bo še vedno kupil vitrino. Tukaj gre za neko kreativnost in živahnost. Predvsem pa velja razmislek o celoti in ne o vsakem posameznem delu. Danes je bivalni del celota vseh treh sklopov, kuhinje, jedilnice ali kuhinjskega otoka in dnevne sobe. S tem, da so jedilne mize in otoki prevzeli sociološko, povezovalno vlogo tako za družine kot za goste,« je povedala sogovornica Petra Zakrajšek, ustanoviteljica, direktorica in vodilna arhitektka mednarodno nagrajenega arhitekturnega biroja GAO arhitekti, ki uspešno deluje že dvajset let.
Spoštovanje do vseh,ki tam bivajo
»Oblikovanje interjerja je ljubezen – ljubezen do lepih stvari, lepo osvetljenih prostorov, dišečih domov in v čudovito glasbo odetih dvoran. Je tudi spoštovanje do ljudi, ki prostore uporabljajo in v njih živijo,« pravijo v biroju GAO arhitekti, njihovo poslanstvo je z oblikovanjem ustvariti svojevrstno zgodbo v prostoru, mu vdahniti značaj in poiskati tisto rdečo nit, ki stanovanje preobrazi v toplo zavetje.
»Dnevna soba sama je vedno bolj nek intimen kotiček, ki je namenjen na primer družini sami, morajo pa vsi trije bivalni sklopi zelo lepo dihati in biti povezani, prehodni, hkrati pa se mora z uporabo materialov oziroma razsvetljavo videti vsak kotiček znotraj celostnega prostora,« pravi sogovornica. In ko govorimo o intimnem kotičku, se spomnimo, da se je v preteklosti kupovalo sedežne garniture z izvlečnimi posteljami, ki so nadomestile spalnico ali pa so služile kot večerni počivalnik. Arhitektka tak nakup odsvetuje.
»Izvlečne sedežne garniture morajo biti zelo kakovostne, zato je tudi cena zelo visoka. Jih pa na splošno ne priporočam. Sedežna garnitura naj bo sedežna garnitura in ne postelja. Ležalni del zdaj nadomesti počivalnik za dve osebi v širini nekje 120 centimetrov, ki je lahko nadaljevanje sedežnih garnitur, ki večinoma ohranjajo obliko L, ali pa je to samostojni del, če je na voljo večji prostor,« predlaga Zakrajškova. Danes je oblika sedežnih garnitur malo drugačna, ni več klasične L oblike garniture z visokim naslonjalom. Sedežne garniture so veliko bolj odprte, naslonjala nižja, lahko z odprtim zaključkom levo in desno, kar naredi odprto komunikacijo z jedilnim delom.
Osvetlitev in barve so pomembne
»V dnevni sobi je najbolj pomembna osvetlitev. Dnevna soba je ambientalni kotiček, kjer najdeš svoje zavetje, ali si razpoložen slabo in potrebuješ le neko ambientalno svetlobo ali pa potrebuješ poživitev. Dnevne sobe morajo imeti vsaj tri različne tipe svetlobe, najprej glavno, splošno osvetlitev prostora, intimno, kjer pričaraš intimen ambient, tretja pa je funkcionalna, za počivalnico, ob kateri prebereš dobro knjigo.
Potem sledi še izbira barv opreme in sten. Trenutno prevladujejo brezčasne, zemeljske barve in siva. Na mojo žalost je to klasika, saj kot dizajnerka barve vedno vežem na vsebino in zgodbo interjerja samega, ki je za stranko tudi individualen. Vedno sem zelo vesela, če pride k nam nekdo, ki je pripravljen na neke bolj dinamične barve. Ljudje so namreč glede barv na splošno zelo zadržani, imajo radi kombinacijo lesa, sivih tonov, peščenih in bele barve.
Meni so ljube vse barve. Bistvena se mi zdita kombinacija in neko ravnotežje. Barve pa morajo imeti enako moč in strukturo. Na primer, če gremo na neke pastelne barve, ne moremo imeti zraven živih barv. Če imamo na drugi strani žive poudarke, mora biti tega toliko manj. Nisem pa pristašinja barv, ki so bile aktualne pred desetimi leti, na primer jabolčno zelene, živo oranžne, po mojem mnenju te barve nimajo kaj iskati v interjerju,« pove strokovnjakinja za notranjo opremo.
Kaj pa elektronske naprave?
V dnevno sobo smo v zadnji desetih letih naselili tudi veliko elektronskih naprav, od televizije, računalnika, modemov, igralnih konzol in drugih pripomočkov do zvočnikov. Ob montaži vsega skupaj se pojavi vprašanje, kam skriti vse kable, ki jih potrebujemo za elektronske naprave, sploh, če na to nismo pomislili ob napeljavi elektrike ali pa za to nismo imeli priložnosti.
»Pri ekskluzivnem interjerju, ki ga oblikujemo mi, se električni kabli skrijejo za mediapansko oblogo ali tapeto. Lahko imamo tudi omarico, ki se odpira z drsnimi vrati, ali pa se naprave z daljincem upravlja skozi steklo, posebna mrežica v omari pa poskrbi za zračnost. Vgradi se lahko tudi posebne senzorje, ki omogočajo upravljanje elektronskih naprav z daljincem. Če pa kupiš tipsko dnevno sobo, je treba izbrati nekaj, kjer je to že rešeno – temu lahko rečemo dober nakup.
