Kot je bilo napovedano, je špansko vrhovno sodišče danes dopoldne razglasilo sodbo 12 katalonskim politikom, ki so leta 2017 poskušali sprožiti proces osamosvajanja Katalonije. Deveterico, ki je bila med procesom v priporu, je obsodilo na 9 do 13 let zaporne kazni. Preostale tri, ki so se branili s prostosti, je sodišče oglobilo, vsem pa izreklo tudi večletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Obsojeni so zaradi vstajništva in malverzacij javnih sredstev, ne pa tudi zaradi upora, kot je zahtevalo tožilstvo.
Senat vrhovnega sodišča v sestavi šestih sodnikov in ene sodnice, ki mu predseduje Manuel Marchena, je obtožene in javnost pisno seznanil s sodbo. Najvišjo, 13-letno zaporno kazen, je sodišče izreklo Oriolu Junquerasu, nekdanjemu podpredsedniku katalonske vlade in prvaku nacionalistične stranke Republikanska levica Katalonije (ERC), ker naj bi nosil največjo odgovornost za izvedbo osamosvojitvenega referenduma 1. oktobra 2017. Obsojen je za malverzacijo javnih sredstev in vstajništvo oziroma »sedición« po španskem kazenskem zakoniku, kar naj bi bilo neke vrste »ščuvanje k nasilnim spremembam ustavne ureditve«. Prepovedano mu je opravljanje javnih funkcij v naslednjih 13 letih. Aprila letos je bil Junqueras izvoljen za poslanca v španskem parlamentu, maja pa za evroposlanca, a položajev ne more prevzeti.
Trije brez zaporne kazni
Enako sodbo je prejelo preostalih osem priprtih katalonskih politikov, le da je dolžina izrečene zaporne kazni različna. Trije nekdanji ministri – Raül Romeva za zunanje zadeve, Jordi Turull za informacijsko družbo in Dolores Bassa za delo – so obsojeni na 12 let zapora. Bivši predsednici katalonskega parlamenta Carmen Forcadell so dosodili 11 let in 6 mesecev zapora, ker naj bi omogočila obravnavo in sprejetje zakonov, ki so pomenili kršitev španske ustavne ureditve.
Na 10 let in 6 mesecev zapora sta bila obsojena bivša ministra za notranje zadeve Joaquim Form in Josep Rull za trajnostni razvoj in teritorij, medtem ko je voditelja nacionalističnih družbenih organizacij ANC in Omnium cultural, Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta, doletela 9-letna zaporna kazen zaradi njune osrednje vloge pri organiziranju protestnih shodov proti španskim ukrepom. Najmanjšo kazen so prejeli nekdanja sekretarka vlade Maritxell Borras ter ministra za pravosodje Carles Mundó ter za gospodarstvo in znanost Santi Vila, ki ne bodo šli v zapor, morajo pa plačati vsak 60.000 evrov globe in ne smejo opravljati javnih funkcij 20 mesecev.
Znova tiralica za Puigdemontom
Iz obrazložitve sodb in višine izrečenih kazni je razvidno, da je sodni senat sledil državnemu pravobranilstvu, ki je obtožencem očitana kazniva dejanja kvalificiralo kot vstajništvo in ne kot upor, kot je navedlo državno tožilstvo. Za upor je v Španiji zagrožena kazen do 30 let zapora, vendar je pri tem treba dokazati, da je bilo za dosego cilja uporabljeno nasilje oziroma da je šlo za oboroženi upor. Vstajništvo je milejša oblika, ki pomeni poskus onemogočanja uporabe zakonov, pri čemer je lahko nasilje postransko dogajanje.
Mnogi analitiki ocenjujejo, da je razsodba poskus španskih centrov moči, kako reševati politične probleme izključno z intervencijo pravosodja. Vrhovni sodnik Pablo Llarena je na podlagi te sodbe danes obnovil mednarodno tiralico za odstavljenim katalonskim predsednikom Carlesom Puigdemotom, ki je od oktobra 2017 v Bruslju, kjer je dobil zatočišče in mu niso sodili.
Če upora ni bilo, lahko pride vstaja
Če, sodeč po razsodbi, leta 2017 ni bilo upora, pa lahko pride do vstaje po razglasitvi te sodbe. V Kataloniji so se že danes začeli protestni shodi z blokado cest, barcelonskega letališča in druge infrastrukture, v ozadju tega dogajanja pa so katalonske študentske, civilnodružbene in sindikalne organizacije ter politične skupine. Španski premier Pedro Sanchez je zagrozil z uporabo 155. člena španske ustave, kar že dolgo zahtevajo desne opozicijske stranke, ki se zavzemajo za razveljavitev katalonske avtonomije in trdo politiko do pokrajine. Katalonski predsednik Quim Torra pa je popoldne zahteval nujni sestanek s španskim državnim poglavarjem, kraljem Felipejem VI., da bi »reševali konflikt tako, kot to delajo demokracije«, je izjavil.
