V Prijateljevi ulici so ljudje, ki živijo drug ob drugem in se skorajda niso poznali ali pa niso bili v najboljši odnosih, minulo poletje v duhu imena ulice postali prijatelji. Za to je bilo potrebno le nekaj dobre volje, pridnih rok in nekaj malega denarja. Na tak način so namreč uredili okolico pred bloki s hišnimi številkami 10, 12 in 14, ob tem pa poskrbeli še, da so se odnosi med sosedi izboljšali, vezi okrepile. Vse se je začelo z obnovo fasade, ko so se na sestankih stanovalcev kresala mnenja. Eni so želeli zunanjost stavb obnoviti na en način, drugi na drugega, eni so bili za to, da se na blokovska parkirišča postavijo stebrički, drugi ne, nekateri so nezadovoljstvo z upravnikom izražali bolj, drugi manj…
Kot pred 40 leti
Tako je med nekaterimi stanovalci nastala napetost, ki pa se je z akcijo v projektu Zunaj, prek katerega so dobili 500 evrov namenskega denarja, sprostila. Vsaj tako je mogoče sklepati iz besed pobudnic akcije Urške Wagger in Melite Amand. »Rekli smo si, da bi glede na to, da imamo novo fasado, lahko nekaj naredili tudi z zanemarjeno okolico. Sosed je prišel na dan z idejo o prijavi na projekt Zunaj, da smo dobili sredstva,« je dejala Urška Wagger, nato pa skupaj z Melito Amand pojasnila, da je bil okolica, preden so konec avgusta izvedli akcijo, zanemarjena.
Trata pred bloki je bila zaraščena, zraven je ob deževju na asfaltu stala voda, veje so visele z dreves, klopce so strohnele ali bile polomljene. En konec tedna so potrebovali, da so opravili večji del urejanja okolice. Eden od sosedov je priskrbel bager, da so lahko zravnali zemljo, nato pa posadili novo travo, zasadili nekaj dreves in postavili tri klopce iz ladijskega lesa, ki naj bi zdržale dlje časa. Poleg tega so odmašili še odtoke, da voda ob deževju ne stoji več na asfaltu, in vanje namestili mrežice, da podgane, ki jih ob Ljubljanici ne manjka, ne morejo na površje. Ko je bilo delo opravljeno, so pred bloke postavili klopce in mize, na njih pa je vsakdo iz svoje kuhinje položil jed ali dve. Takšno sosedsko akcijo so imeli nazadnje pred 40 leti, ko pa za to niso potrebovali projekta.
Še bodo urejali okolico
»Prišli so tudi otroci in tisti upokojenci, ki niso mogli delati. Izmenjavali smo mnenja, spoznali sosede, ki jih prej morda nikoli nismo videli, medtem ko so pri delu pomagali tako starejši kot najmlajši. Lepo smo se dogovorili, kdo bo kaj naredil. Tisti, ki so bili prej skregani, se zdaj malo lepše gledajo in se pozdravijo, ni kakšnih zamerljivih pripomb. Imamo človeške sosedske odnose,« je dejala Urška Wagger, Melita Amand pa je dodala, da so bili akcije še posebno veseli otroci, ki so bili veseli, ker so bili v stiku z naravo in so navdušeno pometali, grabili, odnašali vejevje… »S tistim, s katerim se prej nisi pozdravljal, se zdaj pozdraviš, s tistim, ki si mu prej rekel dober dan, pa zdaj spregovoriš nekaj besed, se pogovoriš. Bolje smo se spoznali, se povezali. Tudi s stanovalci sosednjih dveh stavb se bolje poznamo, medtem ko smo imeli prej nekoliko več stikov le z ljudmi iz svojega vhoda,« je dejala Melita Amand.
Aktivnosti ne nameravajo končati. Že v tednih po delovni akciji so se nekajkrat dobili, da so ob zelenico položili nove kocke in posadili še nekaj trave. V kratkem bo treba namestiti stojalo za kolesa, ki ga bo prispevala občina, kar nameravajo spet opraviti sami. Zelenico, ki so jo posadili, pa bodo urejali tudi v prihodnje. »Namesto da dvakrat na leto plačamo podjetju za košnjo in obrezovanje vej, je bolje, da to opravimo sami. Nekoga izmed nas, ki ima status samostojnega podjetnika, bi lahko najeli za to delo, ki bi ga potem opravili skupaj, plačilo pa namenili za piknik,« je dejala Melita Amand.
