Zbirka Umetnine v žepu Založbe ZRC očitno uspešno nagovarja širok krog bralcev, tudi s prijaznim žepnim formatom in mehko vezavo, saj naklada 400 izvodov po navadi poide že kmalu po izidu. Zato bodo vsaj določene naslove v kratkem ponatisnili. Zbirko si je zamislila znanstvena svetnica, izr. prof. dr. Barbara Murovec, izdajo prvih treh naslovov leta 2011 pa je omočila ljubljanska mestna občina v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.
Promocija kulturne dediščine
Prva knjižica v zbirki je NUK avtorja dr. Damjana Prelovška, ki je vzpostavil tudi model, kako naj se te knjižice piše in opremlja z vizualnim gradivom. Spomenik revoluciji Draga Tršarja avtorja dr. Jureta Mikuža in Cukrarna avtorice Vesne Krmelj sta bili še dve, vezani na Ljubljano, pozneje pa so zbirko podprli Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Mestna občina Maribor v okviru aplikativnega projekta Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. Doslej je izšlo že 16 žepnic, zadnja je Orfejev spomenik na Ptuju avtorice dr. Katarine Šmid.
»Raziskovalci se zavedamo, da je treba vedenje o kulturni dediščini čim bolj razširiti med ljudi, da se bodo identificirali z zapuščino naših prednikov. To se seveda z visoko strokovnimi znanstvenimi članki ne da, pisati poljudnoznanstveno pa je zelo zahtevno. Znanstveno preverljive podatke je treba prevesti v privlačno zgodbo. Šele pisec, ki zares dobro pozna materijo, v našem primeru neki izbrani spomenik, se lahko suvereno giblje med podatki, zna vplesti tudi kakšno anekdoto, kar posebej pritegne bralce,« je povedala nova urednica zbirke, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, ki po upokojitvi še vedno ostaja sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. V zbirko je sama prispevala tri publikacije: leta 2014 Vurnikovo kolonijo v Mariboru, pred dvema letoma Forma viva Maribor (1967–1986), lani pa v soavtorstvu z Brankom VnukomPtujski dominikanski samostan. Večina piscev je sodelavcev inštituta, zato se dostikrat tematika knjižic veže na določen projekt, kar je zlasti privlačno pri aplikativnih projektih.
Družbeno angažirano
Dragocenost zbirke je tudi v tem, da avtorji zgodbe o spomenikih ne pripovedujejo le skozi umetnostnozgodovinski vidik, ampak jih postavljajo v širše kontekste, recimo družbene, politične. »Da se piše družbeno angažirano, je bil eden od bistvenih motivov za nastanek zbirke. Nikoli umetnina ne nastane zaradi umetnine same, vedno je zadaj nekdo: naročnik, potreba mesta, volja, sploh v arhitekturi brez tega ne gre,« pravi dr. Marjeta Ciglenečki. »Druga knjižica denimo govori o spomeniku revolucije Draga Tršarja na Trgu republike v Ljubljani. Ta spomenik je bil v prvotnem načrtu Edvarda Ravnikarja urbanistično načrtovan skorajda v sredini trga, z zamikom izvedbe in pretekom časa pa so ga začeli kar malo porivati proti robu. Pristal je povsem na obrobju trga in je danes zanemarjen.« Dodala je še, da spomenik v različnih časih vedno drugače funkcionira – ko nastane in čez čas, ko se razmere spremenijo. Včasih se spomeniku godi bolje, včasih slabše. »Če je slabo, je dobro iskati nove pozitivne interpretacije v prid ohranitvi.«
Letos izideta še dve knjigi. Alenka di Battista je napisala zgodbo o občinski stavbi v Novi Gorici, ki se ponaša z zanimivo arhitekturo Vinka Glanza, o notranjih poslikavah te stavbe pa je razmišljala Katarina Mohar, ki je v preteklosti za zbirko že napisala zgodbo o Vili Bled. Letošnjo knjižno bero bo zaokrožila knjižica avtorice Ane Lavrič o portretni galeriji lavantinskih škofov, ki se je ohranila v Mariboru.
