Grafično oblikovanje znakov, celostne grafične podobe, oblikovanje knjig, plakatov, katalogov, poslovnih publikacij, embalaže, vinskih etiket, koledarjev, revij, časopisov, poštnih znamk, bankovcev in kovancev ter medalj in priznanj… Področje oblikovanja vizualnih komunikacij je res obsežno in na njem Edi Berk ustvarja že sedemintrideset let.
To je upodobljeno v treh knjigah, Edi Berk 10.1, 10.2 in 10.3, ki jih je pripravljal kar dve leti. Na 1008 straneh so predstavljena dela, nastala v obdobju od leta 1982 do danes. Uvodnike h knjigam (založba Krog, Ljubljana, na policah v knjigarnah Mladinske knjige) so napisali prof. Peter Skalar, prof. dr. Janez Bogataj ter pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer. Ob prelistavanju knjige in prebiranju zanimivih zgodb boste lahko spoznali ali prepoznali podobe, ki nas spremljajo v našem okolju in obsegajo vsa področja njegovega delovanja.
Jasnost sporočilnega koncepta
Edi Berk je oblikovalec, čeprav je končal študij arhitekture na fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je ustanovil Studio Krog in začel sodelovati s kolegom arhitektom Andrejem Mlakarjem. Redno se je udeleževal mednarodnih tekmovanj in razstav ter bil uvrščen v mednarodno strokovno literaturo. Danes lahko našteje objave v več kot 180 knjigah in revijah po svetu, za njim je več kot 120 skupinskih razstav. Za oblikovanje vidnih sporočil je leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada. Profesor Peter Skalar je med drugim v knjigi na kratko povzel bistvo ustvarjanja Edija Berka: »Berkovo oblikovanje vidnih sporočil odlikuje jasnost sporočilnega koncepta. Posreduje ga z zelo zgovorno, učinkovito in raznovrstno likovno govorico, ki je kljub svoji bujnosti zelo kultivirana in likovno dognana.«
Za mladinske delovne akcije je Berk leta 1986 oblikoval znak in celostno grafično podobo, ki se je razvijala še v naslednjih petih letih. Mladinske delovne akcije so bile naslednice mladinskih delovnih brigad, ki so se začele v povojnem obdobju leta 1946 in so temeljile na krampu in lopati. Štirideset let pozneje so se časi spremenili, prav tako pa interesi mladine. Ideali akcij so še vedno temeljili na graditvi, vendar se je likovna oblika znaka približala tudi takratni sodobnosti in razvoju družbe, ki je temeljila na znanju, prav tako pa se je zavedala potreb mladine po prostem času, namenjenem sprostitvi in zabavi. Vse črke uporabljajo dve isti barvi: rumeno za ognjevito energično mladost in zeleno za alternativo preteklim časom; tema barvama je bila dodana še tretja, razlikovalna, za vsako črko posebej: rdeča za konstruktivnost postsocialističnega časa, modra za znanje in vijolična za zabavo.
Verjetno večini ni znano, da je Edi Berk eden najpogostejših avtorjev, ki oblikujejo znamke Pošte Slovenije. Te miniaturne grafike, ki se tiskajo v velikih nakladah, je oblikoval z veliko skrbjo in med avtorji znamk, ki so do sedaj izšle, jih je oblikoval največ. Vsekakor ne moremo mimo njegovega oblikovanja vinskih etiket – avtor je velik poznavalec in ljubitelj vina. Skozi etikete mu uspeva sporočiti zgodbo; vse tisto, kar najbolje spoznavamo s čutom okusa, Edi Berk zajame v znak, ki najbolje označuje določeno vrsto vina.
Zaščitne znake je oblikoval za različna podjetja, institucije in posameznike. O tem je v uvodniku h knjigam Vinko Möderndorfer med drugim zapisal: »Logotip mora vedno predstavljati pomen, notranje bistvo bodisi posameznega artikla bodisi institucije… Dober znak lahko živi tudi sam zase. Je kot nekakšna nova črka abecede, nova pismenka. Dober znak se včasih odlepi od predmeta, zaradi katerega je nastal, in postane simbol sam zase. Življenje mu nadene še dodatne pomene.«
Znak in celostno grafično podobo je leta 2004 pripravil tudi za Hotel Mons. Štiri dejavnosti hotela simbolno označujejo štiri barve, poleg tega je lahko hotel tudi križišče poti in srečanje štirih popotnikov s štirih vetrov. Dve prekrivajoči se črki M sta koncipirani v strukturo štirih špic. Znak in celostno grafično podobo je leta 1991 oblikoval tudi za Mestno gledališče ljubljansko (MGL). Znak je shematizirana oblika zaokroženega grškega gledališča.
Leta 2015 je bil povabljen k sodelovanju na mednarodni bienalni razstavi plakatov na Poljskem, kjer je sodeloval z delom Does God Exist?. Plakat Ali Bog obstaja? simbolično pripoveduje o zapletenem načinu, kako svet nadzoruje kapital, ki je v rokah posameznikov. Tudi brez orožja se uporaba kapitala lahko uporabi kot orodje za povzročanje trpljenja in bolečin. Kar naj bi ljudem pomagalo, da uspevajo in spreminjajo svet na bolje, pravzaprav deluje nasprotno. Kot je v uvodniku k novim knjigam zapisal prof. dr. Janez Bogataj: »Nobena celota ne more biti popolna brez odličnih detajlov, ki jo sestavljajo.«
