Kenijski atlet Eliud Kipchoge je na Dunaju spisal zgodovinski dosežek, kot prvi Zemljan je maraton pretekel v manj kot dveh urah. Gre za mejnik, primerljiv z največjimi dosežki človeštva. Mednarodna atletska zveza je sicer že pred današnjim tekom na dunajskem Praterju napovedala, da dosežka ne bo priznala za uradni svetovni rekord v maratonu. Ker je tekel kot edini tekmovalec, ker so se "zajčki" menjali in ker so mu pijačo dajali s koles. To so glavni razlogi, a ti sploh niso bili pomembni. Kipchoge svetovni rekord že ima, postavil ga je v Berlinu (2:01:39), danes je šlo za premagovanje meja. Ura je ob prihodu v cilj pokazala čas ene ure, 59 minut in 40 sekund. Zgodovina je spisana.
»Odločilna je predanost in psihološka moč, to se zgodi v glavi, toda pomembno je, da sem to storil skupaj z ekipo. Okoli sebe sem imel same superzvezdnike,« je dejal v cilju in se zahvalil vsem, ki so ga spremljali preko spleta. »Za človeka ni meja, samo tecite, uživajte in naredite svet čudovit.«
Seveda ne gre brez malo statistike. Eliud je lovil tempo 2:50 minute na kilometer, 30 kilometrov je pretekel v 1:25:11, nekaj šibkosti je pokazal zgolj na polovici. Povprečno je tekel prek 21 km/h. Noro. Ob njem je ves čas teklo sedem narekovalcev tempa, ki so se izmenjavali na pet kilometrov, med njimi tudi bratje Ingebrigtsen in njegov dobri prijatelj Bernard Legat, ki je v zadnji izmenjavi prevzel mesto kapetana. V ciljni ravnini je Kipchoge pospešil in z nasmehom obrazu (njegov zaščitni znak) presegel zgodovinski mejnik za kar 20 sekund.
Še pred današnjim naskokom na magično mejo je Kenijec svoje iskanje zmogljivosti človeškega telesa primerjal s pristankom prvega človeka na Luni. V javnosti pa so se postavljale tudi primerjave z osvajanjem Everesta, ko sta 29. maja 1953 novozelandski alpinist Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay prva povzpela na najvišjo goro sveta.
Današnji dosežek ima seveda nekaj posebnosti, najprej ni šlo za uradno tekmo, proga je bila poleg tega posebej izbrana in prilagojena s štirikilometrskim povsem ravninskim odsekom ter načrtovana z minimalnim naklonom. Podvig Kenijca se je začel v Praterju natanko ob 8.15. Ritem postavljavcu mejnika je narekovalo 41 tekačev, vrhunskih dolgo in srednjeprogašev, ki so se načrtno izmenjavali. Ves čas je bila ob njem sedmerica postavljena v posebni formaciji, tekač pa je imel pri tem tudi pomoč, ne le pri postavljanju ritma, saj je bil ves čas zaščiten tudi pred morebitnim vetrom. Tekli so v 9,6 kilometra dolgem krogu. Vremenske razmere so bile idealne za Kipchogejev tek, vse skupaj pa je omogočila tudi izjemna sponzorska podpora družb Ineos, za katerim je britanski milijarder Jim Ratcliffe, in ameriške multinacionalke Nike.
