Na včerajšnji novinarski konferenci v Kranju je kranjski župan Matjaž Rakovec povedal, da je njihova občina med tistimi, ki najuspešneje črpajo kohezijska sredstva. Ker se aktualna finančna perspektiva počasi izteka, so se odločili temu področju nameniti več pozornosti in pripraviti dodatne projekte za sredstva, ki so še na voljo ali pa bi se morda dodatno sprostila.

Veliko pozornosti občina namenja področju trajnostne mobilnosti. »Radi bi, da bi se tudi prebivalci okoliških občin v Kranj pripeljali s kolesom ali javnim prevozom, zato pri načrtovanju sodelujemo z župani bližnjih občin in ustvarjamo nove poti ter novo mobilnost,« je povedal Rakovec in dodal, da za to področje iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb računajo na štiri milijone evrov.

V gradnji je že šest kolesarskih povezav in center trajnostne mobilnosti v vrednosti 2,2 milijona evrov s sofinanciranjem v višini 1,3 milijona evrov. V pripravi pa so še projekti za 2,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, in sicer za vrsto kolesarskih povezav in peš poti ter novo parkirišče P+R na Zlatem polju.

Iz programa razvoja podeželja bodo financirali postavitev novih postajališč za kolesa v Predosljah in na Brdu. Pripravljen je tudi že milijonski projekt električne mobilnosti z uvedbo električnih avtomobilov. Najprej bi jih deset namenili za potrebe javne uprave, v nadaljevanju pa še 20 za potrebe zavodov v lasti občine. Do leta 2025 bi postavili od 60 do 70 novih javnih polnilnih postaj, v tretji fazi pa bi na strehe javnih zavodov namestili tudi sončne celice za pridobivanje elektrike.

Tudi telovadnica z evropskimi sredstvi

Številni projekti so usmerjeni v nadgradnjo ali ureditev prostorov šol in vrtcev. Na novo so začrtali projekt gradnje telovadnice in prenove osnovne šole Staneta Žagarja, za katero je prejšnji župan sklenil javno-zasebno partnerstvo, vendar projekt še vedno nima gradbenega dovoljenja. Zato Rakovec upa na sporazumno prekinitev pogodbe in izvedbo novega projekta, ki bi bil za občino tudi finančno precej ugodnejši.

Po novem projektu bi bila gradnja vredna 2,5 milijona evrov, zaradi nepovratnih sredstev pa bi morala občina od tega zagotovili le 900.000 evrov, medtem ko bi po javno-zasebnem partnerstvu občino projekt v 15 letih stal 6,7 milijona evrov, v kar sta vključena tudi vzdrževanje in upravljanje.

Med načrtovanimi projekti je tudi gradnja infrastrukture in ceste do nove poslovne cone Hrastje. Vrednost naložbe je ocenjena na 2,4 milijona evrov, pri čemer bi občina lahko pridobila 1,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Vendar je pogoj, da bi se v dveh letih cona napolnila vsaj 70-odstotno. Zato si Rakovec želi, da bi za ta projekt predhodno s partnerji podpisali pogodbo za zagotovitev tega pogoja, da občini ne bi bilo treba vračati sredstev. sta