Da se bodo večje generacije postopoma upokojevale, medtem ko bo delovno aktivna generacija v prihodnjih letih znatno manjša, je na konferenci povedal dr. Jože Sambt, izredni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je predstavil zadnje demografske projekcije za Slovenijo. V najnovejših napovedih Eurostat predpostavlja nekoliko nižje migracije in manjši porast rodnosti, kot je predpostavljal še pred tremi leti. »Tako bi bilo staranje prebivalstva pri nas še nekoliko izrazitejše in bi se delež starejših od 65 let v vsem prebivalstvu povišal z 19 odstotkov v letu 2018 na 32 odstotkov v letu 2055. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica vseh prebivalcev,« je dejal predavatelj z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovih besedah se obdobje finančne odvisnosti v otroštvu naslanja predvsem na zasebne transferje staršev in javne transferje, medtem ko je v obdobju starosti delež zasebnih transferjev zanemarljiv. Sambtova študija potrjuje, da delovno aktivna generacija ne preživlja starejših. »Večinoma se starejši financirajo iz javnih transferjev, znatno manj pa iz privarčevanih sredstev, zaradi česar so zelo izpostavljeni in ranljivi,« je povedal Sambt in podaljšanje delovne aktivnosti prebivalstva navedel kot eno od mogočih rešitev.
Težko pričakovane spremembe
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je na dogodku spregovoril o zadnjih spremembah pokojninske zakonodaje, ki po potrditvi na vladi čakajo potrditev parlamenta. Trenutni predlog sprememb po Papeževem mnenju predstavlja le prilagoditev, ki sledi načelu dostojnih pokojnin. Upa, da bo zakon čim prej sprejet. »Glavne spremembe se nanašajo na dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se z letom 2020 določi v višini 63,5 odstotka za ženske – brez sprememb bi do leta 2023 upadel na 60,25 odstotka –, za moške pa se bo v šestih letih postopoma izenačil z odstotkom za ženske,« je poudaril Papež. Ob tem je izpostavil, da sprememba velja samo za nove upokojence, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2020. Predlogi prinašajo za moške po koncu prehodnega obdobja dvig pokojnin za skoraj 11 odstotkov in za ženske za 5,4 odstotka.
Podrobnosti predloga pokojninske zakonodaje
Vzpostavlja se možnost pridobitve dodatnega odmernega odstotka za zaposlene, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in nadaljujejo svoje delo, oziroma za upokojence, ki bi spet začeli delati. V takem primeru se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe vrednoti tako, da se pol leta pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 odstotka, torej 3 odstotke na leto. Vendar je ta možnost omejena na največ tri leta zavarovanja. Novost po besedah Papeža predstavlja še predlog povečanja odmernega odstotka za največ tri otroke, kar po predlogu pomeni največ za 4,08 odstotne točke (za enega 1,36 odstotne točke). Ti odstotki se bodo priznali ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine.
Večje novosti so tudi na področju dvojnega statusa, ki pomeni istočasno prejemanje cele pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti. »Po predlogu bi tisti zavarovanci, ki bi izpolnili pogoje za starostno pokojnino, lahko namesto sedanjih 20 odstotkov dobili izplačilo 40 odstotkov pokojnine. Prejemanje bi bilo omejeno na največ tri leta. Po treh letih bi lahko še naprej prejemali 20 odstotkov starostne pokojnine,« je dejal Papež. Bistvena sprememba je po njegovem tudi ta, da bodo lahko pridobili del pokojnine ob sočasnem obveznem zavarovanju le tisti upravičenci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno in ne tudi za predčasno pokojnino.
Pokojninski prihranki 52.000 zaposlenih
Papež je izpostavil pomen stabilnega sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, ob tem pa spodbudil k dodatnim oblikam zavarovanja, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po končani aktivni dobi. Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, ki je srečanje organizirala, je nanizala še nekaj podatkov poslovanja družbe. Ta je v letošnjem letu presegla 320 milijonov evrov bilančne vsote in upravlja pokojninske prihranke več kot 52.000 zaposlenih. zm