»Sem oseba z dokaj močno slabovidnostjo in lahko bi rekel, da sem bil ves čas šolanja precej asocialen. Na faksu pa sem se pridružil skavtom in ugotovil, kako te mladinsko delo osebnostno izpopolni. Odprla so se mi nova področja mene, ki jih prej nisem poznal, pridobil sem zaupanje v nezaupanje, predvsem pa sem dojel pomen pobudništva.«
Matej se spominja, da je imel pri devetnajstih letih tremo, tudi če je bilo treba nastopiti le pred par mladimi, tri leta kasneje pa je že povezoval pomembno nacionalno prireditev na Prešernovem trgu. »Skok v mojih kompetencah je bil neverjeten.« Kmalu se je vključil še v druge mladinske organizacije, tudi v Mladinski svet Slovenije, kjer je dva mandata deloval kot podpredsednik, in kot bi trenil, je stal pred diplomsko komisijo.
»Bil sem v procesu intenzivnega notranjega razločevanja. Kaj bo služba, kaj hobi? Računalništvo ali mladinsko delo? V resnici sploh nisem vedel, da v mladinskem delu obstajajo službe. A po spletu dogodkov, ki zagotovo niso bila naključja, mi je postalo jasno, da moje glavno poslanstvo ni računalništvo.«
Naredi nekaj!
Danes je Matej Cepin direktor Socialne akademije, ki so jo leta 2004 skupaj ustanovili Mladinski ceh, Društvo za trajne človekove vrednote Perennia in Slovenski katoliški izobraženci. Iz organizacije, ki je najprej delovala kot »nekaj za zraven«, je Socialna akademija hitro zrasla v eno najpomembnejših slovenskih organizacij na področju mladinskega dela in aktivnega državljanstva.
»Če že imamo demokracijo, moramo imeti tudi državljane, ki bodo v njej znali živeti,« pravi Matej Cepin. Že en klik na njihovo spletno stran razkrije mešanico vsebin in dejavnosti, ki ljudi spodbujajo, naj poiščejo svoj prostor v družbi in jo soustvarjajo. »Delamo z voditelji, s tistimi, ki želijo spremeniti svet na bolje. Iščemo jih med mladimi, jih opolnomočimo, jim ponudimo kompetence, jih podpiramo v njihovih pobudah in jih mrežimo med seboj.«
Ta hip recimo izvajajo projekt Inkubator 4.0, ki mladim pomaga do zaposlitve prek razvijanja njihovih lastnih družbenih pobud, v najem ponujajo učilnice ali prostore za so-delo z mentorsko pomočjo, ponujajo najem video, avdio in foto orodij, izvajajo program Popotniško novinarstvo, obenem pa nenehno ustvarjajo publikacije, ki jih javno objavljajo na svoji ISSUU strani. Trenutno jih je 36, za pokušino nekaj naslovov: Spletni trening mladinskih delavcev, Samo začeti je treba, Etični kodeks mladih, Organiziranje javnih dogodkov, Medgeneracijsko sodelovanje v mladinskih organizacijah, 10 ključnih stvari – priročnik za izvajanje mladinskih delavnic …
Njihov You Tube kanal ima več kot 1800 naročnikov in več kot tisoč kosov vsebine. Recimo risank, v katerih Ferdo (črni oven) in pastir odkrivata zagate in veselja mladinskega dela in pobudništva, ali pa posnetkov zanimivih predavanj in srečanj. Gre za bogato knjižnico prispevkov, ki bi jih lahko povzeli kar z vzklikom »Naredi nekaj!«.
Za razvoj vseh potencialov
Socialna akademija že enajst let prireja tudi Socialni teden, ki je letos med 25. septembrom in 5. oktobrom v različnih delih Slovenije in zamejstva, od Brežic in Maribora do Trsta in Kopra, ponudil 25 različnih dogodkov o najrazličnejših temah in z najrazličnejšimi sodelavci. »Zelo sem ponosen, da mi je že veliko ljudi reklo, Matej, vi ste res edini, ki si v družbi prizadevate za dialog med zelo, zelo različnimi. Veliko smo delali tudi s povojnimi poboji, ni za zanemariti, da se te travme prenašajo na mlade generacije, delali smo na evropski ravni, pa tudi med različnimi sektorji, delali smo s cerkvijo in z državnimi inštitucijami …«
Pravi, da imajo do mnogih akterjev kar veliko distance, a da do vsakega skušajo gojiti spoštovanje. »Naš temeljni aksiom je, da je vsak človek edinstven. Na svetu ni bilo in nikoli ne bo še enega takšnega, in ker je edinstven, ima tudi edinstveno nalogo. Če te naloge ne bo izvršil, je ne bo nihče. Veliko je odvisno od tega, ali bo svojo edinstvenost odkril, zato je mladinski del naših dejavnosti v veliki meri namenjen odkrivanju te edinstvenosti, pobudništva v mladih, nadaljevalni del pa je podpiranje teh pobud.«
Mladinsko delo je vedno delo na dolgi rok in le redki v njem ostanejo dovolj dolgo, da se lahko na lastne oči prepričajo o pozitivnih učinkih mladinskega dela na širšo družbo. Matej Cepin je eden teh redkih ljudi. »Eden mojih največjih prebojev so bile delavnice s trenerji na mladinskem področju. Na teh delavnicah so bili ljudje, ki so danes župani, delajo v evropskih inštitucijah, ali so nevladniki na drugih področjih ... Ko se pogovarjamo, mi rečejo, da so bile te delavnice za njih eden ključnih korakov v njihovi karieri.«
Matej Cepin je prepričan, da kakovostno mladinsko delo v neki državi prinese več pluralnosti idej, več izbire v neformalnem in formalnem izobraževanju ter predvsem več možnosti, da se polno razvijejo vsi potenciali vseh posameznikov, podobno kot v njegovi osebni zgodbi. »V formalnem izobraževanju sem fantastično razvil svoj potencial za matematiko in računalništvo, a moji potenciali za izvajanje delavnic ali za pisanje publikacij se niso razvili, nič, do njih sem se dokopal šele v mladinskem delu.«
Končni rezultat kakovostnega mladinskega dela v neki državi je po besedah Mateja Cepina več demokracije, kajti: »Pobudništvo generira družbene spremembe.«
