Ko gre za brexit, predvsem zato, ker jih od predvidenega odhoda iz Unije ločijo le še trije tedni, so v Veliki Britaniji pozorni na vsako besedo in vsako malenkost. Večji del skoraj triurnih pogovorov sta se premierja Johnson in Varadkar pogovarjala na štiri oči. Šele proti koncu so se jima pridružili sodelavci. Po »konstruktivnih« pogovorih v palači iz devetnajstega stoletja Thornton Manor na severozahodu Anglije, pred katero so se zbrali protibrexitski protestniki, nihče ni pričakoval belega dima. Vsi pa so pričakovali skupno tiskovno konferenco. Ni je bilo.
Premierja sta objavila samo skupno pisno izjavo, ki pove bolj malo. Nič novega ni to, da »sta oba prepričana, da je dogovor v interesu vseh«, nekaj novega pa je morda to, »da lahko vidita pot do možnega sporazuma«, predvsem zato, ker so na Downing Streetu 10 po Johnsonovem telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel povedali, da je »brexitski dogovor v bistvu nemogoč«, ker je Merklova povedala Johnsonu, da Britanija ne more dogovorno zapustiti EU, če Severna Irska ne bo ostala v carinski uniji z EU.
Poti do možnega brexitskega dogovora Johnson in Varadkar nista opisala, v skupni izjavi pa sta dodala, da bosta razmislila o pogovoru in da se bodo o tem intenzivno pogovarjali njuni sodelavci. Johnsonovi kritiki v tej skopi nevsebinski izjavi vidijo potrditev, da njegov cilj ni dogovor, ampak odhod iz EU brez dogovora. Tako imenovani trdi brexit. In da je vse drugo sprenevedanje.
Dovolj pozitivno za obnovitev pogajanj
Malo bolj »vsebinska« je bila Varadkarjeva tiskovna konferenca. Dejal je, da je bilo srečanje dovolj pozitivno za obnovitev pogajanj v Bruslju, pa tudi, da je zdaj prepričan, da je Velika Britanija za dogovor in da vidi pot do dogovora v prihodnjih tednih. Časa za sklenitev dogovora na britanski strani je še devet dni. Dejanski izkupiček tega srečanja pa bo znan šele po današnjem srečanju britanskega ministra za brexit Stephena Barclayja z vodjo brexitskih pogajanj pri Evropski uniji Michelom Barnierjem, ki se bo prej posvetoval z irskim premierjem.
Johnson še vedno vztraja pri tem, da bo Britanija 31. oktobra zapustila EU z dogovorom ali brez njega, čeprav tako imenovani Bennov zakon od njega zahteva, da zaprosi za novo odložitev brexita, če do 19. oktobra ne bo sklenil dogovora z EU. Na ta dan, gre za soboto, bo izredno zasedanje parlamenta, na katerem naj bi razpravljali o vrhu EU, ki bo potekal dva dni prej. To bo prvo sobotno zasedanje parlamenta po falklandski vojni. Medtem je Johnsonova ministrica za poslovne zadeve Andrea Leadsom hote ali nehote morda razkrila nekaj, kar so nasprotniki brexita dolgo sumili; da namerava Johnson obiti zakon, ki naj bi preprečil trdi brexit. Dejala je, da bo premier EU poslal dve pismi, eno, v katerem bo zaprosil za odložitev brexita, in eno, v katerem bo EU sporočil, da noče odložitve brexita. Je to zakonska vrzel, s katero bi lahko obšel Bennov zakon? »Absolutno,« je trdila ministrica. Je to možno? Politiki in pravniki se še praskajo po glavi.
Vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn je Johnsonovo srečanje z Varadkarjem ocenil za sprenevedanje. V odmevnem govoru je poudaril, da so laburisti pripravljeni na volitve in da bodo zanje takoj, ko bo minila nevarnost brexita brez dogovora. Obljubil je tudi nov brexitski referendum po volitvah, če bi laburisti na njih zmagali. Zaokrožil je že tudi možni datum volitev – 26. november.
