Ob nadaljevanju negotovosti v mednarodnem okolju se v Sloveniji nadaljujejo umirjena gibanja gospodarske aktivnosti, tako trenutno stanje povzema Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Slabšanje izvoznih pričakovanj zaradi povečane negotovosti v evrskem območju in globalno se za zdaj po Umarjevih pojasnilih odraža v nižji rasti izvoza nekaterih segmentov blaga, pri čemer pa sta hkrati rasti blagovnega izvoza in uvoza relativno visoki. To na uradu v veliki meri pripisujejo večji trgovski in distribucijski aktivnosti pri medicinskih in farmacevtskih proizvodih, ki zaradi ključne vloge Novartisa v tej zgodbi krepi menjavo s Švico.
Rast izvoza drugih pomembnejših izdelkov predelovalnih dejavnosti je medtem zaradi upočasnjevanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in zniževanja napovedi gospodarske rasti v teh državah precej nižja, opozarjajo na Umarju in dodajajo, da se še naprej poslabšujejo tudi pričakovanja podjetij glede izvoza.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti kljub temu ostaja blizu ravni, doseženih po precejšnji krepitvi na začetku leta. Na uradu izpostavljajo, da se nadalje krepi proizvodnja v tehnološko visoko zahtevnih panogah, kot sta npr. farmacevtska industrija in proizvodnja informacijsko-komunikacijske opreme.
Nadaljuje se tudi rast v dejavnostih, ki so v veliki meri povezane z domačim povpraševanjem. Visoko aktivnost v gradbeništvu tako na Umarju povezujejo s povečano investicijsko aktivnostjo javnega in zasebnega sektorja, ob nadaljnji rasti zasebne potrošnje pa se je nadaljevala rast prodaje v trgovini na drobno in v večini storitvenih dejavnosti. Na rast zasebne potrošnje še naprej ugodno vplivajo razmere na trgu dela, skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev in nadaljnjim povečevanjem obsega kreditov gospodinjstvom.
Rast zaposlenosti se upočasnjuje, a ob večjem zaposlovanju tujcev ostaja visoka, znižujejo pa se pričakovanja podjetij glede novega zaposlovanja. Ob že doseženi nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti se je padanje števila registriranih brezposelnih v zadnjih mesecih upočasnilo, se pa še naprej krepi rast plač, ugotavljajo na Umarju.
Ob večjem trošenju gospodinjstev se krepi rast cen storitev, zunanji dejavniki pri cenah energije in hrane pa vplivajo na umiritev medletne rasti cen življenjskih potrebščin. Septembra je bila medletna inflacija tako pri 1,7 odstotka.
Rast denarnih vlog v bančnem sistemu ostaja stabilna, nadaljuje pa se tudi rast posojil, ki pa je precej počasnejša kot do zdaj. Raste predvsem obseg kreditov gospodinjstvom, ki predstavljajo več kot štiri petine celotnega medletnega prirasta posojil, v avgustu pa se je okrepil tudi obseg kreditov podjetjem, kar je po oceni Umarja posledica manjšega razdolževanja.
Glede javnofinančnega položaja Umar ugotavlja, da je bil presežek v javnih financah ob znatno hitrejši rasti izdatkov od prihodkov v osmih mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Na nižjo rast prihodkov so najbolj vplivala nižja prejeta sredstva iz proračuna EU in izpad prihodkov iz dohodnine zaradi davčne razbremenitve regresa.
Nižja je medtem obremenitev zaradi plačil obresti, blagodejno pa na zahtevano donosnost za slovenske državne obveznice na sekundarnem trgu vplivajo ukrepi ECB. Ta je v zadnjih mesecih pristala celo v negativnem območju, trenutno pa je za referenčno desetletno obveznico pri okoli nič odstotkih.
