Vlada je danes potrdila poroštveni zakon za ključna infrastrukturna projekta: drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom ter za severni del tretje razvojne osi. S poroštvom bodo obrestne mere posojil, ki jih bosta za izvedbo projektov najeli družbi 2TDK in Dars, nižje, predvidevajo na vladi. Ministrstvo za infrastrukturo je za milijardo evrov vreden projekt Drugi tir Divača–Koper na podlagi sprejetega investicijskega programa predlagalo državno poroštvo v višini 417 milijonov evrov, za tretjo razvojno os, katere severni in južni del (brez osrednjega) sta ocenjena na 1,43 milijarde evrov, pa poroštvo do višine 360 milijonov evrov. 2TDK mora posojilo odplačati do leta 2063. A ker so viri za odplačilo posojila že zagotovljeni, je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek prepričana, da poroštva ne bo treba unovčiti. Enako meni za tretjo razvojno os.
V Družbi za avtoceste (Dars) in predvsem Korošci so sicer poroštvo za tretjo razvojno os pričakovali veliko nestrpneje kot v 2TDK, saj naj bi se tudi prva gradbena dela začela še letos.
Korošci odpovedali protest
Sprejem poroštvenega zakona na vladi so tako prvi pozdravili Korošci, ki že dve desetletji čakajo na dostojno cesto, ki bi Koroško povezala z ostalo države. Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative za 3. razvojno os je ocenil, da je poroštveni zakon ključni korak države do prve lopate na severnem delu načrtovane ceste. Zato so se odločili, da do sprejema v državnem zboru, tedaj bo poroštveni zakon prestal še zadnjo oviro, zamrznejo načrtovani protest v Ljubljani. »Zadovoljni smo, da je država začela uresničevati svoje obljube Korošcem. Pričakujemo pa, da se poroštvo sprejme tudi v državnem zboru, zato apeliramo na parlament, da ta postopek steče čim prej. Protokol, podpisan med regijo in državo, namreč določa, da se bo gradnja koroške hitre ceste začela leta 2019,« je spomnil. Prvo lopato pričakujejo še letos.
Dars je za kratek odsek v okolici Gaberk že objavil razpis, s katerim išče izvajalca. Ker se je odločil za omejeni postopek javnega naročanja, so v prvi fazi zgolj zbrali prijave družb, ki bi bile pripravljene graditi cesto. Prijavilo se je šest konzorcijev: konzorcij družb CVP, I.CO.P. iz Avstrije, Nivo Eko in Prohaus, konzorcij Strabaga in Strabaga AG, konzorcij Pomgrada in Gorenjske gradbene družbe (GGD), konzorcij Kolektorja, CGP in VOC Celje, konzorcij Garnola, Markomarka Nivala in Heringa iz BiH ter konzorcij Kostmanna in Kostmanna Avstrija. Zdaj v Darsu preverjajo njihovo usposobljenost, šele nato jih bodo povabili k oddaji konkretnih ponudb. Dars naj bi za severni del najel 306 milijonov evrov kredita.
Dars pestita še dve milijardi evrov dolgov
Hkrati Dars išče tudi gradbince za odsek od Novega mesta do priključka Osredek (v vrednosti 94,6 milijona evrov). Za delo se poteguje sedem konzorcijev: konzorcij družb CGP in Kolektorja CPG in turške družbe Cengiz (bolj znane iz dogajanja okrog gradnje Karavank), konzorcij operaterja T-2, družbe Hering in Garnola, slovenska podružnica Strabaga in Strabag Zagreb, konzorcij italijanskega I.CO.P. in ljubljanskega CVP, konzorcij makedonskega Granita in sarajevskega Euro Asfalta ter konzorcij Pomgrada in Gorenjske gradbene družbe. Dars bo tudi tukaj najprej ugotavljal njihovo sposobnost in nato izbrane povabil k oddaji ponudb.
Poroštvo za tretjo razvojno os po navedbah ministrstva predstavlja do 50 odstotkov ocenjene vrednosti investicije za odseke Novo mesto–Osredek–Maline (južni del) in Velenje–Slovenj Gradec (severni del). Koliko bo stala celotna trasa hitre ceste, ni znano, saj posamezni odseki trase še niso določeni.
Prihodnji prihodki iz tretje razvojne osi v življenjski dobi rabe ceste ne bodo zadoščali za vračilo investicije, njeno upravljanje in vzdrževanje, pravijo v Darsu. Z lastnimi sredstvi projekta ne bi zmogli financirati. Družba ima še približno dve milijardi evrov obstoječih dolgov iz časa gradnje avtocestnega križa. Posojilo bodo odplačali do leta 2055.
