Donald Trump, ki je z umikom ameriških vojakov z obmejnega območja med Sirijo in Turčijo pred dnevi prižgal zeleno luč za turško ofenzivo proti tamkajšnjim Kurdom, je danes tvitnil, da se pogovarja z obema stranema ter da bo Ankara utrpela hud finančni udarec, če ne bo »igrala po pravilih«. Sankcije proti Turčiji že pripravlja ameriški kongres na pobudo poslancev obeh strank, ali bodo zaživele, pa je odvisno tudi od tega, ali bodo zanje v senatu zagotovili dvotretjinsko večino, če bi se ameriški predsednik odločil, da nanje poda veto.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na drugi strani odločen, da v tretje napovedano ofenzivo za vzpostavitev tako imenovanega tamponskega območja v Siriji dejansko izpelje, potem ko je turška vojska do zdaj zaradi ameriških zadržkov in evropskih kritik opravljala le omejene operacije. V parlamentu je danes poslancem vladajoče stranke najprej opisal dosedanje vojaško posredovaje in povedal, da so nevtralizirali že več kot sto teroristov, nato pa se je obrnil na mednarodne kritike. Evropi je sporočil, naj se zbudi, in zagrozil: »Ponovil bom: če boste skušali našo operacijo označevati za invazijo, je naša naloga preprosta. Odprli bomo vrata in vam poslali 3,6 milijona migrantov.« Še pred tem je zavrnil savdskoarabsko nasprotovanje turškemu vojaškemu posegu. »Najprej se poglejte v ogledalo. Kdo je pripeljal Jemen v sedanji položaj?« je navrgel režimu, s katerim sta v še posebej hladnih odnosih od lanskega umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu. Podobno se je obregnil ob Egipt in predsedniku Abdelu Fatahu Al Sisiju očital, da kot uničevalec demokracije nima kaj govoriti Turčiji. Odmevov v ZDA Erdogan ni komentiral, še vedno pa velja, da naj bi sredi novembra potoval v Washington in se srečal z ameriškim predsednikom.
Zahod skrbijo džihadisti
Glavna skrb Zahoda očitno niso Kurdi, ki se množično umikajo pred turškim vpadom, ampak pripadniki poražene Islamske države, ki so zajeti v kurdskih zaporih. Skupaj naj bi šlo kar za 70.000 tujcev (med njimi tudi žene in otroke džihadistov), med katerimi je tudi več tisoč skrajnežev iz Evrope, sicer pa naj bi prišli v Sirijo iz 60 držav, največ iz Iraka. Vodstvo sirskih demokratičnih sil, katerih jedro predstavlja prav kurdska milica YPG, opozarja, da bodo morali zaradi obrambe pred turško vojsko znatno okrniti varovanje zaprtih skrajnežev Islamske države, kar pomeni, da bodo kmalu na prostosti in znova nevarni v Siriji, Iraku in širše po svetu. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoglu je sicer danes novinarjem zagotavljal, da bodo pripadniki Islamske države, ki se bodo znašli znotraj tamponskega območja, turška skrb. Dodal je, da bodo države, katerih državljani so, pozvali, da jih prevzamejo, če jih ne bodo hotele, pa bodo odgovornost zanje prevzele turške oblasti.
Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu je bilo v prvem dnevu turškega vpada na štirih točkah ob meji med Evfratom in Ras al Ainom ubitih 23 kurdskih borcev in devet civilistov, okoli 60.000 ljudi pa je že zapustilo svoje domove. Vojna se seli tudi na turško stran, saj je kurdska milica obstreljevala obmejna turška mesta Akcakale, Ceylanpinar in Nusaybin, ubitih je bilo šest ljudi, med njimi devetmesečni dojenček, ranjenih pa skupno več kot šestdeset.
