Po nekajurni vroči razpravi o zakonu o poslancih, ki med drugim predvideva obračunavanje kilometrine za poslance namesto najnižje cene javnega prevoza ter prenos sankcij za kršitev določil o nezdružljivosti opravljanja poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo, se je izkazalo, da bo večina poslanskih skupin vztrajala pri ugodnejših pogojih za delo poslancev. Tako na levi kot na desni je bilo slišati, da z noveliranim zakonom o poslancih odpravljajo še zadnje varčevalne ukrepe, ki so jih sprejeli leta 2012 pod popularnim nazivom Zujf. Ali kot je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, z zakonom bi »zgolj odzujfali poslance, potem ko so odpravili še zadnje varčevalne ukrepe v javnem sektorju«.
Z izjemo Levice prepričani, da ne gre za privilegije
Čustven nastop vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je razkril, kaj poslance v tem primeru najbolj moti, in sicer obračunavanje potnih stroškov. Obračun potnih stroškov v višini stroška mesečne vozovnice javnega prevoza ni ne pošten ne racionalen, je poudaril, predvsem pa ni prilagojen naravi dela predvsem tistih poslancev, ki ne živijo v Ljubljani in se v državni zbor vozijo vsak dan. Na tej točki je Han doživel široko podporo z desnega in levega pola razen v klopeh Levice, pri čemer je vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec spomnil, da si v obdobju, ko vlada varčuje pri najbolj ogroženih skupinah ljudi, poslanci postiljajo z dodatnimi privilegiji.
Pa vendar so v razpravi pretehtali argumenti denimo poslanca NSi Jožefa Horvata, da na tej točki ne vidi nobenih privilegijev, predvsem pa da gre za poskus ureditve položaja poslancev. Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper se je precej razburila ob pripombah, da se poslanci predvsem borijo za svoje privilegije. »V borbi proti funkcionarjem v tej državi smo šli prek vsake mere. Če ne znamo spoštovati simbolov države, kar poslanci nedvomno so, smo na napačni poti, na koncu poslancu še plače ne bi privoščili,« je dejala Kociprova. Finančni učinek zakona zaradi obračunavanja kilometrine bi znašal po oceni državnega zbora okoli 142.000 evrov na letni ravni.
Zahtevna ustavnopravna vprašanja
Vlada predlagani ureditvi nasprotuje, ker, kot so opozorili njeni predstavniki, za funkcionarje niso odpravljeni vsi varčevalni ukrepi. Zato je za vlado smiselno, da se urejanje povračila potnih stroškov ureja »sistemsko in enotno«. Vendar poslanci v tem delu niso prisluhnili vladi in so vse amandmaje v to smer gladko zavrnili.
Enako se je zgodilo tudi pri vprašanju sankcioniranja kršitev pravil o nezdružljivosti funkcij. Ob primeru poslanca madžarske narodne manjšine Ferenca Horvatha, ki je po nastopu poslanske funkcije še naprej opravljal direktorske funkcije, se je namreč izkazalo, da sankcije ob ugotovitvi kršitve niso ustrezno urejene.
Poslanci so pri tem trčili tudi ob stališče ustavnega sodišča v primeru odvzema poslanskega mandata (primer Janeza Janše), zato so se odločili, da vprašanja sankcij ne bo urejal zakon o poslancih, ampak bi to vprašanje uredili v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Da gre v tem primeru za zahtevna ustavnopravna vprašanja, se je izkazalo tudi v mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da so vsi amandmaji (Levice, NSi in LMŠ) na temo nezdružljivosti funkcij ustavno sporni.
