»Za nas je to le še eden v celi vrsti postopkov, ki so se že zvrstili v tej zadevi. Najpomembneje pa je, da sta otroka na varnem, da se dobro počutita in vidno napredujeta v razvoju,« je v prvem odzivu na sodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo odločitev upravnega sodišča glede pravilnosti nepodelitve rejniškega dovoljenja babici koroških dečkov Mariji Otorepec, dejala Simona Marko, odvetnica velenjskega centra za socialno delo (CSD). Slednje je, spomnimo, konec marca 2016 sprejelo odločitev, da dečka po tragični smrti njune mame, posledično je njun oče pristal v zaporu, namesti v rejniško družino, kamor so ju odpeljali iz vrtca, brez vednosti starih staršev.
Gre izključno za procesne razloge
A babica Marija Otorepec se s to odločitvijo ni sprijaznila in je prek odvetnika Velimirja Cugmasa začela biti sodni boj, ki očitno še ni končan, četudi je odločitvam naših sodišč lani pritrdilo celo evropsko sodišče. »Slednje je v svoji sodbi izpostavilo to, na kar sem sama opozarjala od prvega dne. In sicer, da imajo primarno pravico do vzgoje otrok samo starši. Če staršev ni ali zanje ne morejo skrbeti, imajo otroci pravico do stikov s starimi starši, nimajo pa stari starši primarne in a priori pravice do vzgoje, niti do rejništva,« poudarja Markova.
Sicer pa ima tokratna sodba ustavnega sodišča tudi ločeno, odklonilno mnenje dr. Katje Šugman Stubbs, ki je zapisala, da po njeni oceni sodišče ni imelo podlage za razveljavitev sodbe upravnega sodišča, a se je večina vseeno odločila v prid razveljavitvi. »Gre izključno za procesne razloge. Tako iz končne odločitve kot dveh ločenih mnenj namreč izhaja, da je upravno sodišče po vsebini odločilo celovito in pravilno. Procesno nepravilno je bilo le to, da otroka na prvi stopnji še nista imela določenega kolizijskega skrbnika, pač pa sta bila zastopana po skrbniku, to pa je tekom postopka postal CSD. In tu je nastopila kolizija interesov. CSD je bil hkrati skrbnik dečkov, obenem pa je nastopal v funkciji organa, ki je odločal o njuni namestitvi v rejništvo, zato je sodišče mnenja, da bi otroka morala biti zastopana po kolizijskem skrbniku,« je za Dnevnik pojasnila bistvo odločitve ustavnega sodišča odvetnica Markova.
Še enkrat o dovoljenju za rejništvo
Povsem drugačnega mnenja je odvetnik Cugmas, ki zastopa babico koroških dečkov in je tudi izpodbijal sodbo upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba zoper odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za delo in s katero so bile zavrnjene njene vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za mladoletna vnuka, ki sta bila ob oddaji rejniški družini leta 2016 stara tri in pet let. Upravno sodišče je tedaj odločilo, da ne bi bilo v največjo korist dečkov, če bi bila njuna rejnica babica, ker po mnenju izvedenca klinične psihologije dolgoročno ne bi mogla ustrezno skrbeti za njuno vzgojo. Upravno sodišče pa bo moralo v ponovljenem postopku mladoletnima dečkoma zagotoviti zastopanje njunega kolizijskega skrbnika. »Ta sodba dokazuje, da je bila odločitev upravnega sodišča prenagljena, zato bo o zakonitosti nedodelitve dovoljenja za rejnico babici moralo odločati še enkrat,« je za STA dejal Cugmas, ki je hkrati priznal, da s samo vsebino sodbe še ni seznanjen, ker je še ni videl, sicer pa je v javnosti tudi ne bi podrobno komentiral zaradi varovanja osebnih podatkov.
